torek, 13. marec 2018

Evropsko leto kulturne dediščine na Obali

Obali se obeta bogat program, ki bo ozaveščal o pomenu kulturne dediščine

V Evropskem letu kulturne dediščine so se povezale tri koprske institucije, ki aktivno delujejo na področju kulturne dediščine, in pripravile skupen program za promocijo kulturne dediščine Obale.

Koordiniranje programa, pri katerem sodelujeta še Pokrajinski muzej Koper (PMK) in Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper (OKSVK), je kot pobudnica prevzela Fakulteta za humanistične študije Univerze na Primorskem (UP FHŠ).

UP FHŠ je izobraževalna in raziskovalna inštitucija, s svojimi programi je članica katedre UNESCO in mreže UNITWIN, je edina fakulteta pri nas, ki izvaja program kulturne dediščine in njenih vsebin na 1., 2. in 3. stopnji študija, programe arheologije, zgodovine, antropologije, skratka številne humanistične programe, v katerih se interdisciplinarno povezujejo in prepletajo vsebine kulturne dediščine. S študenti in partnerji iz vsega sveta deli raziskovanje in spoznavanje dediščine Kopra, Obale in širše Slovenije.

Kaj želimo doseči in kaj bo to prineslo mestu in okolici

Koper se je v zadnjih letih razvil v urejeno in prepoznavno mesto z odlično infrastrukturo, uspešnimi podjetji in turizmom, ki je v porastu. Vendar v mestu pogrešamo še več vsebin, ki bi neposredno odražale delo kulturnih institucij, skrb za kulturno dediščino, ki je v tem prostoru izjemna zaradi prepleta kultur, vplivov, ljudi, jezikov. Mesto na vsakem koraku odraža bogastvo medkulturnosti in večjezičnosti, na katere želimo opozoriti, jih izpostaviti in postaviti kot vodilo in smer nadaljnjega razvoja.

Kulturni turizem je del turizma, ki se skokovito razvija in je osredotočen na posameznika, njegove osebne želje in interese, zanimanja za kulturo in dediščino okolja, v katerega vstopa, spoštovanje drugačnosti in raznolikosti vseh kultur in njihove dediščine.

S skupnim programom želimo dvigniti zavest, da je naša skupna kulturna dediščina tako lokalna kot evropska; po eni strani gradi nove priložnosti za ohranjanje in razvoj kulturne dediščine, po drugi strani izpostavlja, da je ohranitev nujna, saj je kulturna dediščina pomemben in edinstven del družbenega in gospodarskega potenciala Evrope, ki je tesno povezana s številnimi drugimi področji.

Program prireditev, ki jih v Evropskem letu kulturne dediščine pripravljajo tri koprske institucije:

  • Teden Humanistike: Naša dediščina: kako je preteklost ustvarjala prihodnost (predavanja in delavnice, od 9. do 13. aprila 2018).
  • Mednarodni simpozij Podvodna dediščina in turizem (od 22. do 24. maja 2018, UP FHŠ).
  • Mednarodna poletna šola muzeologije (od 28. maja do 1. junija 2018, UP FHŠ IN PMK).
  • Poletna muzejska noč – Sprehodi se z menoj – Skriti zakladi Kopra (16. junij 2018, UP FHŠ, OKSVK IN PMK)
  • DEKD in ELKD – okrogla miza Revitalizacija mestnih jeder – okrogla miza in delavnica (26. september 2018.)
  • Mednarodni simpozij DIVINO (oktober 2018, UP FHŠ IN OKSVK).

S svojim programom se bo mesto Koper umestilo na domače in mednarodne spletne strani promoviranja in oglaševanja Evropskega leta kulturne dediščine, povečalo prepoznavnost, opozorilo na bogastvo in raznolikost dediščine, izpostavilo skrb mesta za varovanja in ohranjanje kulturne dediščine in pritegnil obiskovalce in turiste, ki iščejo nova in drugačna doživetja in izkušnjo dediščine.

Slogan letošnjega leta je »Naša dediščina: kjer preteklost sreča prihodnost«

Namen Evropskega leta kulturne dediščine je čim več ljudi spodbuditi k odkrivanju in doživljanju kulturne dediščine svojega okolja, mesta, Evrope ter okrepiti občutek pripadnosti skupnemu evropskemu prostoru; odkrivanje kulturne dediščine je lahko pobeg od digitalne zasvojenosti sodobnega časa, upočasnjen korak človeka za premislek o človeku, kulturi, dediščini, ki jih čas in tempo življenja stalno potiskata na stran ali razglašata za nepomembne in nepotrebne.

Prispevek kulturne dediščine h gospodarski rasti in socialni koheziji v Evropi je še vedno premalo poznan in pogosto podcenjen. Sektor kulturne dediščine je v Evropi pomemben tudi z gospodarskega vidika, saj neposredno zaposluje več kot 300 tisoč ljudi, kar 7,8 milijona delovnih mest pa je povezanih posredno, kot so tista v turizmu in gradbeništvu.

Hkrati se sektor dediščine v Evropi sooča s številnimi izzivi, kot so zmanjšanje javnih proračunov, upad udeležbe v tradicionalnih kulturnih dejavnostih, povečanje okoljskih in fizičnih pritiskov na območjih kulturne dediščine, preoblikovanje vrednot in pričakovanj zaradi prehoda na digitalne tehnologije ter nezakonita trgovina s kulturnimi dobrinami.

Evropska komisija želi, da se aktivnosti, ki jih bo prineslo Evropsko leto kulturne dediščine, nadaljujejo po letu 2018, saj bi se s tem krepilo področje kulture v širšem pomenu besede.