Jedro dogodka je bilo posvečeno predstavitvi pristopa in metod za spremljanje stanja razvrednotenih območij, posebno območij z dediščino, ki jih že vrsto let razvijajo na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Izr. prof. dr. Barbara Lampič (UL FF) je s sodelavko asist. dr. Leo Rebernik tako predstavila orodje (spletno aplikacijo) in nedavne rezultate akcije tovrstnega evidentiranja, ki je v letu 2024 potekalo s študenti UL FF. Raziskava je namreč pokazala zanimive statistične podatke o ohranjenosti nepremične kulturne dediščine, posebno najbolj ogrožene zvrsti dediščine (domačije na podeželju, v zasebni lasti, varovane kot dediščina). S predstavitvijo za odbornike PŠJ pa smo želeli predstaviti predvsem pristop spremljanja stanja, h kateremu lahko pomembno prispevajo tudi člani lokalne skupnosti – v duhu t.i. “občanske znanosti” in tako dolgoročno prispevajo k nadzorovanju stanja dediščine. Te vidike je na dogodku predstavila doc. dr. Neža Čebron Lipovec (UP FHŠ) in poudarila ključen pomen skupnosti, ki živi v bližini in dnevnem stiku z dediščino, zato lahko s spremljanjem stanja ohranjenosti bistveno prispeva k njenemu vzdrževanju, v duhu preventivnega konservatorstva. Krovna ideja  – tako preventivnega vzdrževanja kot občanske znanosti – je strnjena v prispodobi: majhne kaplje ustvarijo morje, torej vsak posameznik lahko prispeva k večjemu skupnemu cilju.

Na delavnici, ki sta jo vodili etnologinja Darja Kranjc (PŠJ) in arheologija ter odbornica Špela Prunk (Pokrajinski muzej Koper), so odborniki nato predlagali, kako bi se lahko lokalne skupnosti na biosfernem območju PŠJ lotile tovrstne občanskoznanstvene akcije in evidentirale stanje ohranjenost tamkajšnje nepremične dediščine. 

Če bo vreme naklonjeno, se bodo dejavnosti začele, preden zacvetijo krošnje.