Dnevi humanistike 2023

Študenti 1. letnika študijskega programa prve stopnje Italijanistika in diplomantka študijskega programa 2. stopnje Italijanistika, ki opravlja poklic novinarke v medijih italijanske manjšine v Istri, Mariella Mehle, so diskutirali o poimenovanjih za ženske nosilke poklicev, nazivov in položajev v italijanščini.

V sodobni italijanski stroki in družbi na sploh sta prisotni dve stališči do problema, ki je bil temelj diskusije, in sicer, na eni strani zagovorniki ženske oblike menijo, da le-ta bistveno prispeva k vidnosti žensk na položajih in v poklicih, ki so jih v preteklosti zasedali oziroma opravljali moški, medtem ko so zagovorniki moške nevtralne oblike mnenja, da je uporaba naziva zgolj referenca na položaj oziroma poklic in s tem v ničemer ne zmanjšuje vrednosti vse večje prisotnosti žensk na družbeno prestižnih položajih in poklicih.

Diskutanti so izmenjali stališča v luči italijanske kulture, tradicije in zgodovine, ter vloge žensk, ki so nosilke prestižnih položajev in poklicev, in s tem govorčevega sociolingvističnega ‘čustva’ (it. sentimento) pri izbiri slovničnega spola. V diskusijo so se vključili ostali prisotni: študenti višjih letnikov študijskega programa 1. stopnje Italijanistika, profesorji in asistenti ter sodelavka UP.

Dogodek je organizirala in vodila izr. prof. dr. Anja Zorman, Oddelek za italijanistiko.

Metka Naglič, direktorica za kampanje in komunikacije pri Amnesty International Slovenije je predstavila, kako Amnesty International deluje v Sloveniji in svetu ter kako se bori proti kršitvam človekovih pravic. Prikazala je raznolike obraze boja za napredek na področju človekovih pravic – od raziskav preko učenja človekovih pravic do mobiliziranja oz. aktivizma ter poudarila vlogo medijev in posameznika v tem boju. Predstavitev je temeljila na realnih aktualnih in preteklih situacijah in je bila dokumentirana z konkretnimi primeri iz prakse  in možnostmi za rešitve.

Dogodek je organizirala in koordinirala izr. prof. dr. Karmen Medica, Oddelek za medijske študije.

Na predavanju smo se dotaknili izhodišč in motivacije za današnje soNaravno življenje. Udeleženci so si ogledali preproste, praktične primere ekoloških mestnih in vaških naselij in druge primere dobrih praks v Sloveniji in tujini.

Predavatelj je predstavil svoj najnovejši roman, katerega rdeča nit je etika primorskih starovercev oz. naravovercev in povezovanje različnih kultur našega prostora. Čar romana je tudi v tem, da spodbuja k različnim načinom branja: kot razvedrilo – uživanje v branju ali tudi s pozornostjo, usmerjeno v ozadje zgodbe – v zavedajoče, prijazno-soNaravno življenje in s tem ustvarjanje lastnega, etičnega navdiha.

Aleksander Batič več kot 10 let vodi delavnice o sodobnem soNaravnem življenju v okviru »naravovarstvene« organizacijo INTERSO, Koper, je prostovoljski ambasador Evropske mreže ekoloških naselij, bil je podpredsednik državnozborskega Sveta za varstvo okolja RS.

Dogodek je organizirala in vodila izr. prof. dr.  Katja Hrobat Virloget, Oddelek za antropologijo in kulturne študije.

Monografski prvenec Blaža Kosovela Zakaj ZDA nimajo ministrstva za kulturo in klasično delo Howarda Zinna Ljudska zgodovina Združenih država Amerike sta najnovejši publikaciji, ki nam pripovedujeta, da je Amerika hkrati tako blizu nas, a hkrati tudi nekaj tako drugačnega. Čeprav smo navajeni razumeti zahodno civilizacijo kot nekaj homogenega v razmerju s preostalim svetom, Kosovelova knjiga skozi razumevanje kulture v družbi prikazuje drugačnost Združenih držav v odnosu do Evrope. Tematsko je zato knjiga dvoje: sistematična zgodovina pojmov kultura in civilizacija (od njunih prvih omemb do 20. stoletja) in podrobna predstavitev ZDA kot tiste države, kjer kultura ni imela glavne vloge pri njenem nastanku kot to velja za Evropo. Zinnovo življenjsko delo na drugi strani slika portrete skupin, posameznic in posameznikov, ki se niso zlahka sprijaznili z okoliščinami, na katere so kot migranti bodisi naleteli ali pa so jih kot staroselce preprosto doletele. Čeprav so bili pogoji njihovega delovanja v nastajajočih ZDA v marsičem drugačni od okolij, iz katerih so izšli, pa so bile njihove izkušnje, njihovo ustvarjanje ameriške zgodovine, zelo podobne (ne)zgodam ljudi, ki so procese modernizacije doživljali na drugih celinah.

Publikaciji sta predstavila avtor Blaž Kosovel in pisec spremne besede k Howardu Zinnu Lev Centrih.

Dogodek je organiziral in vodil doc. dr. Lev Centrih, Oddelek za zgodovino.

Pogovor z prof. dr. Metko Zupančič, ki ga je moderirala lektor mag. Polona Oblak, na temo MITI IN SKUPINSKA ZAVEST, 18.4.2023, je bil namenjen seznanjanju s sodobnimi pristopi k mitom. Miti kot “zgodbe”, ki se prenašajo iz preteklosti v sedanjost, ki si jih ustvarjamo sami ali se oblikujejo skupinsko, opredeljujejo naš pogled na svet. Ozaveščanje o vlogi in pomenu teh zgodb/mitov pomaga razpoznati in morda preoblikovati osnovne vzorce našega sobivanja z drugimi. V današnjem času, ki ga zaznamujejo številni konflikti, si velja še posebej ogledati “dramatični trikotnik” med žrtvijo, rešiteljem in rabljem, ki se tako rekoč že od nekdaj udejanja na osebni in družbeni ravni. V skupinski zavesti lahko prihaja do novih mitologij tudi na osnovi na novo odkritih razsežnosti iz davne preteklosti. Hipoteza o nekdanjih matrilinearnih družbenih ureditvah lahko spodbudi oblikovanje in jačanje novih modelov, novih paradigem za prihodnost.

Metka Zupančič je literarna zgodovinarka, prevajalka in avtorica bogatega opusa del s področja mitologije in mitokritike v sodobni francoski in frankofonski književnosti. Leta 1988 je doktorirala z disertacijo Orfizem in polifonija v delih Clauda Simona in od leta 1989 poučevala v Združenih državah Amerike in Kanadi, nazadnje na Univerzi Alabame v Tuscaloosi, kjer je dosegla naziv zaslužne profesorice. Hkrati se ukvarja tudi z jogo po metodi B.K.S. Iyengarja. (Hiša poezije je pravkar izdala njeno knjigo v slovenskem prevodu, Tisto neustavljivo, ki jo je prevedla Živa Čebulj. Pripoved L’Envahissement je bila napisana v francoščini in objavljena 2020)

Na FHŠ UPR (pogodbeno) sodeluje že od jeseni 2018, na oddelku za uporabno jezikoslovje, največkrat pri predmetih Sodobne frankofonske kulture in Francosko-slovenska kontrastiva.

Dogodek sta organizirala Oddelek za uporabno jezikoslovje in Center za jezike UP.

Razstava je hkrati predstavitev in razširitev razstave “Mali trg za vogalom”, ki je bila novembra 2022 v koprski Mali loži, slednja pa je črpala iz mednarodne antropološke delavnice, izvedene v Kopru septembra 2022.

Z dogodkom smo obeležili tako Mednarodni dan spomenikov in spomeniških območij, ki ga praznujemo prav 18. 4. v okviru mednarodne organizacije ICOMOS, ter Teden humanistike na UP FHŠ.

Razstavo je organizirala doc. dr. Neža Čebron Lipovec.

Na delavnici so bile predstavljee različne šole kitajskega kung-fuja. Udeleženci so spoznavali njihov izvor in razlike med njimi.

Na dogodku, ki je ponujal mnogo več kot le predstavitev študijskih programov 2. in 3. stopnje študija, so lahko obiskovalci pridobili informacije tudi o mednarodnih izmenjavah, vpisnih pogojih in postopkih, pomembnosti kompetenc in razlogih, zakaj se odločiti za študij ob delu tudi v kasnejših letih.

V okviru projekta GOST UP je bil gost fakultete prof. dr. Wayne Powell z ameriške univerze CUNY iz New Yorka, ki je imel serijo gostujočih predavanj na temo geoarheologije in arheometalurgije, tudi v sklopu Dnevov humanistike.

Predstavil je najnovejše raziskave bronastih predmetov iz prazgodovine Evrazijskega območja, usmerjene v geokemijske analize stabilnih izotopov kositra in bakra. Poseben poudarek je bil tudi na trgovini s kositrom v pozni bronasti dobi, kot prvi obsežni transkontinentalni dobavni verigi v 2. tisočletju pr. n. št.

Predavanja, organiziranega v hibridni obliki, so se udeležili številni kolegi iz Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije, Romunije, Poljske, Nemčije, Francije in ZDA.

Dogodek sta organizirala in vodila izr. prof. dr. Martina Blečić Kavur in izr. prof. dr. Boris Kavur, Oddelek za arheologijo in dediščino.

Razstavo je otvorila dekanja fakultete, prof. dr. Irena Lazar, ki je po uvodni zahvali organizatorjem in sodelujočim raziskovalcem, navzočim predstavila oba inštituta, ki delujeta pod okriljem fakultete – Inštitut za arheologijo in dediščino (IAD) in Inštitut za medkulturne študije (IMŠ), UNESCO katedro, katere članica je fakulteta, ter obe interni raziskovalni programski skupini.

Na platnih, ki bodo v naslednjih mesecih razstavljeni v prostorih fakultete, so predstavljeni pretekli in aktualni projekti sodelavcev fakultete, ki posamezne projekte vodijo ali so vključeni kot sodelujoči raziskovalci. 

V sredo, 19. 04. se je v okviru Dnevov humanistike izvedel pogovor s transspolno učenjakinjo red. prof. dr. Vladom Kotnikom (Oddelek za medijske študije) o njeni pred kratkim izdani knjigi. V živahni intelektualni diskusiji, v kateri so sodelovali profesorji/profesorice in študenti/študentke, je avtorica izpostavila temeljne okvire  izredno poglobljene in z različnih zornih kotov osvetljene tematike transspolnosti, sodelujoči/sodelujoče pa so z dodatnimi komentarji, vprašanji in premisleki sokreirali intelektualno zahtevno in hkrati sproščujočo in reflektirajočo miselno in duhovno telovadbo. Temeljna usmeritev pogovora se je dotikala problemov neke prihodnje normalizacije transspolnosti s pomočjo  depatologizacije, demedikalizacije, destigmatizacije, deseksualizacije in demediatizacije transspolnosti.

Pogovor je vodil doc. dr. Tadej Praprotnik z Oddelka za medijske študije.

Na okrogli mizi smo s psihologinjo Nino Krohne vzpostavili dialog o duševnem zdravju. Tematika, izbrana po želji študentov, je na dogodek privabila okoli petindvajset ljudi, ki so s strokovnjakinjo izmenjavali replike, delili svoja razmišljanja, osebne zgodbe in vprašanja. Moderatorsko vlogo je prevzel doc. dr. Primož Turk, ki je svoje delo opravil izvrstno, saj teme za pogovor med publiko in govorko nikoli ni zmanjkalo. Velike pohvale in zahvale gredo tudi sami Nini Krohne, ki je s slušatelji zelo podrobno, pa vendar tankočutno, spregovorila o pojmu duševnega zdravja, stresu, aknsioznosti, vzrokih za slabšanje duševnega zdravja in iskanju pomoči.

Dogodek so organizirali Študentski svet UP FHŠ in doc. dr. Primož Turk, zahvale pa gredo tudi dr. Ernestu Ženku, ki je s svojimi smernicami pomagal pri vsebinski plati. 

Več o utrinkih letnega srečanja Alumnov na spletni strani Univerze na Primorskem.

V petek se je uspešno in nad pričakovanji zaključil 3. cikel gostujočih predavanj na temo Živali v prazgodovinski umetnosti 3 / Životinje u pretpovijesnoj umjetnosti 3

Zbralo se je več kot 30 poslušalcev iz držav regije (Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije, Makedonije, Francije).

Uresničen je bil zanimiv in obsežen dogodek – v širokem razponu prazgodovine, diahronem in vsebinsko različnem, a hkrati  spodbudnem pristopu k tej neskončni tematiki.

Dogodek je organizirala in vodila izr. prof. dr. Martina Blečić Kavur, Oddelek za arheologijo in dediščino.

V okviru Tedna Alumni UP 2023 je v petek, 21.4.2023, ob 15.00 uri, potekalo predavanje in delavnice na temo Dimenzije različnosti in medsebojno sodelovanje (v italijanskem jeziku).

Mnogotere spremembe v današnjih družbah, predvsem globalizacija, migracije, tehnološki napredek in njihove posledice nas kot posameznike in kot družbo postavljajo pred nove izzive, za katere je potrebno razvijati drugačne, specifične veščine in kompetence, ki jih potrebujemo v vsakdanjem življenju in na delovnem mestu. Na predavanju in delavnicah so si udeleženci, s pomočjo iztočnic na izbrano temo (različnost, identiteta, jeziki in narečja, reševanje konfliktov) preko raznolikih dejavnosti širili znanje, izmenjevali izkušnje in poglede, spoznavali sebe in druge, razmišljali o dimenzijah različnosti, o preteklosti in sedanjosti, o podobnostih in razlikah. Delavnice so spodbujale  spoznavanje, sodelovanje, izmenjavo in kreativnost.

Predavanje in delavnice je vodila mag. Metka Malčič, Oddelek za italijanistiko.