Kulturna dediščina

Študentje bodo pridobili splošno izobrazbo s področja materialne in nematerialne kulturne dediščine, naravne dediščine v najširšem pomenu besede ter interdisciplinarni pogled na strokovno obravnavo ter vzdrževanje in ohranjanje kulturne zapuščine. Seznanjeni bodo z različnimi metodologijami znanstvenega raziskovanja, pri čemer bodo razvili veščine kritičnega razmišljanja ter samostojnega dela. Pridobljeno znanje in spretnosti bodo sposobni uporabiti v različnih poklicnih okoljih, kjer bodo prihajali v stik s kulturno dediščino.

Študij je redni, izvaja se v slovenskem in angleškem jeziku v predavalnicah Fakultete za humanistične študije UP v Kopru in tudi na različnih pomembnih lokacijah kulturne in naravne dediščine, v obliki terenskih vaj in strokovnih ekskurzij.

Poleg temeljnih vsebin arheologije, etnologije in umetnostne zgodovine ponuja študij kulturne dediščine tudi številna specifična znanja o:

• muzeologiji,
• konservatorstvu,
• restavratorstvu,
• upravljanju, digitalizaciji in interpretaciji dediščine,
• pravnem varstvu dediščine.

diplomirani dediščinar (UN) in … oz. diplomirana dediščinarka (UN) in …; okrajšava: dipl. dedišč. (UN) in …

7 (SOK), 6 (EOK), prva stopnja

Program traja 3 leta, študent pridobi 90 ECTS (30 na letnik).

0222 Zgodovina in arheologija

V univerzitetni študijski program prve stopnje Kulturna dediščina se lahko vpiše:

a) kdor je opravil splošno maturo;

b) kdor je opravil poklicno maturo v enem od štiriletnih srednješolskih programov, ki se:

• po klasifikaciji KLASIUS-P-16 uvršča v široko področje 02; ali
• po klasifikaciji FORD uvršča v področje 6; ali
• po klasifikaciji ARRS uvršča v področje 6; ali
• po klasifikaciji CERIF uvršča v področje H;

in je, poleg izpolnjenega pogoja iz ene od zgornjih alinej, opravil tudi izpit iz enega od predmetov splošne mature: filozofija, geografija, zgodovina, umetnostna zgodovina, sociologija, biologija, latinščina, grščina, ekonomija; izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi;

c) kdor je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.

V študijski program se lahko vpišejo tudi kandidati, ki so uspešno zaključili enakovredno izobraževanje v tujini.

Pogoji za izbiro v primeru omejitve vpisa:

kandidati iz točk a) in c ) bodo izbrani glede na:

• splošni uspeh pri splošni maturi oz. zaključnem izpitu 70 % točk,
• splošni uspeh v 3. in 4. letniku 30 % točk;

kandidati iz točke b) bodo izbrani glede na:

• splošni uspeh pri poklicni maturi 40 % točk,
• splošni uspeh v 3. in 4. letniku 30 % točk,
• uspeh pri maturitetnem predmetu 30 % točk.

Vpisna mesta za slovenske državljane in tuje državljane iz držav EU: 25
Vpisna mesta za tujce (izven EU) in Slovence brez slovenskega državljanstva: 3
Vpisna mesta za vzporedni študij in diplomante: 0

Študent lahko prehaja v študijski program, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

• študent izpolnjuje pogoje za vpis v študijski program,
• senat fakultete ali s strani senata pooblaščeno delovno telo senata, tj. pristojna komisija UP FHŠ, oceni, da se študentu lahko prizna vsaj polovica obveznosti po ECTS s predhodnega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete univerzitetnega dvopredmetnega študijskega programa 1. stopnje Kulturna dediščina;
• ob zaključku študija študent pridobi primerljive kompetence kot na predhodno vpisanem študijskem programu.

Prehodi so možni tudi iz vseh sorodnih univerzitetnih študijskih programov, ki se izvajajo v državah EU. Pri prehodu se upoštevajo vse obveznosti, ki jih je v predhodnem programu študent opravil in ki se mu lahko priznajo. Na podlagi tega pristojna komisija UP FHŠ odloči, v kateri letnik lahko študent prehaja.

Število razpisanih vpisnih mest za nadaljevanje študija v višjem letniku po merilih za prehode se omeji s številom razpisanih vpisnih mest za 1. letnik.

Uspeh na izpitu se ocenjuje z ocenami: 10 (odlično); 9 (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami); 8 (prav dobro: solidni rezultati); 7 (dobro); 6 (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem); 5–1 (nezadostno). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).

Študenti študijskih programov 1. in 2. stopnje napredujejo v višji letnik z opravljenimi 48 KT ter opravljenimi vsemi obveznostmi predhodnega letnika.

Študenti, ki imajo v študijskem letu dodeljen poseben status (status študenta s posebnimi potrebami, status športnika, status umetnika/kulturnika ali status študenta s priznanimi zaslugami zaradi obštudijskih dejavnosti), v višji letnik lahko napredujejo z opravljenimi manj KT. O vpisu odloča Komisija za študentske zadeve.

Na osnovi utemeljenega razloga je možen izjemni vpis v višji letnik s pridobljenimi 42 KT tekočega letnika ter vsemi opravljenimi obveznostmi nižjega letnika. O izjemnem vpisu v višji letnik odloča Komisija za študentske zadeve UP FHŠ, ki lahko študentu določi še morebitne druge pogoje za izjemni vpis.

Kot utemeljeni razlog za izjemni vpis se šteje z javno listino izkazano:

• rojstvo otroka v času tekočega študijskega leta (priložiti rojstni list otroka);
• daljša bolezen, ki traja neprekinjeno najmanj dva meseca v času predavanj ali najmanj en mesec med junijskim in septembrskim izpitnim obdobjem tekočega študijskega leta (priložiti zdravniško potrdilo osebnega zdravnika ter izvide specialista);
• izjemne družinske in socialne okoliščine (priložiti potrdila, ki jih izdajajo pooblaščeni zavodi – socialni, zdravstveni, pokojninski, za zaposlovanje ipd. – s katerimi študent utemeljuje izjemne okoliščine);

K prošnjam za izjemni vpis mora študent priložiti dokazila, s katerimi dokazuje utemeljene razloge za izjemni vpis. Potrdila, v katerih ni navedenega daljšega časovnega obdobja bolniške odsotnosti študenta, se ne upoštevajo kot ustrezno potrdilo za izjemni vpis v višji letnik.