Kulturna dediščina

Nosilec predmeta: doc. dr. Neža Čebron Lipovec, izr. prof. dr. Katja Hrobat Virloget, doc. dr. Zrinka Mileusnić

Predmet predstavlja pregled temeljnih epistemoloških okvirjev ter konceptov s področja dediščinskih študijev, s poudarkom na njihovem interdisciplinarnem značaju, ki preči in povezuje različne humanistične in družboslovne vede. Ob konkretnih primerih iz različnih mednarodno izbranih primerov se bodo študentje seznanili in usvojili osnovne koncepte in definicije (spomenik, dediščina, dediščinjenje, dediščinski diskurzi, disonanca v dediščini; izumljene tradicije; zamišljene skupnosti; avtentičnost; kolektivni spomin, kraji spomina…). Poseben poudarek bo namenjen kultrnozgodovinskemu razvoju pojmov. Spoznali bodo osnovno kategorizacijo dediščine ter mednarodne institucije, ki za to skrbijo (UNESCO, ICOMOS). Raznolikost procesov ustvarjanja dediščine bodo študentje spoznali v primerjalni perspektivi ob primerjavi stanja v različnih državah po Evropi, tudi po svetu.

Nosilec predmeta: Doc. dr. Katarina Šmid

Prvi sklop predstavlja pregled najpomembnejših umetnin določenega obdobja, njihova slogovna opredelitev ter pojasnitev časa in okoliščin nastanka.

Drugi sklop pojasnjuje religiozno in estetsko pogojenost določene umetnine in njeno umestitev v zgodovinske in politične okvire časa nastankaPregled poteka kronološko od starokrščanske umetnosti, umetnosti preseljujočih se ljudstev, karolinške renesanse, otonske umetnosti, romanike, nastanka in razvoja gotske umetnosti, prehoda v renesanso, severno in južno renesanso (zgodnjo, virasoko in pozno), baročno umetnost, rokoko, umetnost 19. in 20. stoletja.

Pregled obsega predstavitev najpomembnejši umetnin arhitekture, kiparstva in slikarstva. Istočasno so predstavljene specifike posamezne zvrsti, kot so iluminirani rokopisi, nastanek in razvoj tabelnega slikarstva, različne zvrsti kiparstva, nastanek grafike, umetniške prakse 20. stoletja itd.

Nosilec predmeta: Izr. prof. dr. Katja Hrobat Virloget

Za razliko od klasičnih etnoloških predmetov se bo predmet osredotočal na konstrukcijo etnološke dediščine in njen odnos do družbenih procesov. V ospredju bodo družbena vprašanja, ki jih etnologi reflektirajo pri opazovanju materialne ali nesnovne kulture, ki se spremeni v dediščino.

Temeljno vprašanje je (ne)dediščinjenje oz. procesi konstruiranja etnološke dediščine v odnosu do identifikacijskih procesov v družbi. Obravnavana bodo vprašanja izmišljanja tradicij, vrednotenja materialne in nematerialne kulture ter njihovih sprememb z dediščenjem, avtentičnosti, revitalizacij itd;

Predmet obravnava produkcijo dediščine v odnosu do kolektivnega spomina, zgodovine, dediščina kot medij opolnomočenja oz. utišanja, vloga dediščine v družbi v odnosu do povezovanja, družbenih konfliktov itd.

Nosilec predmeta: prof. dr. Irena Lazar, doc. dr. Zrinka Mileusnić

Prva tematska celota obsega pregled arheološke dediščine Slovenije in Evrope s predstavitvijo izbranih arheoloških spomenikov (najdišč, kompleksov, predmetov). Izbrani bodo arheološki spomeniki, pomembni za razumevanje pomena in razvoja nekega področja tako na lokalni ravni kakor tudi znotraj širšega prostora ali regije v preteklosti.

Namen druge tematske celote je predstavitev razmerja med slovensko in evropsko arheološko dediščino . V predavanjih se poudari pomen spomenikov arheološke dediščine, ki se ujemajo s splošnimi pojavi na širšem prostoru v nekem času ali pa predstavljajo lokalno posebnost in s tem tudi izjemo.
Naslednja tematska celota predstavi geomorfološke, politične in gospodarske vzroke za različen razvoj arheološke dediščine Slovenije in Evrope na lokalni ravni. Študentom se predstavijo in razložijo dejavniki, ki so vplivali na nastanek spomenikov.

Zadnja celota obsega temo razvoja odnosa do dediščine in dela z njo. Obsega predstavitev zgodovinskega razvoja arheoloških raziskav in odnosa do dediščine. Ob predstavitvi raziskav in projektov, ki so vplivali na razvoj arheoloških raziskav in dojemanja arheološke dediščine se predstavi tudi literatura, pomembna za zaščito arheološke dediščine ter teoretični članki in druge objave.

Nosilec predmeta: izr. prof. dr. Alenka Tomaž, doc. dr. Mojca Poklar

Dediščina in njena lokacija v prostoru sta ključni za razumevanje različnih vidikov življenja posameznih obdobij preteklosti na eni strani ter povsem praktičnih vidikov varovanja, evidentiranja, dokumentiranja in upravljanja z dediščino na drugi.

Predmet je tako vsebinsko zastavljen v dveh večjih sklopih. Prvi sklop je posvečen osnovnim konceptom in premisam dediščine, razvoju prostorskih dediščinskih študij, dostopnim prostorskim podatkovnim bazam dediščine ter kako le te delujejo v sistemu varovanja dediščine.

Drugi sklop je namenjen osnovam geografskih informacijskih sistemov ter delu s prostorskimi podatki (zajemanje, upravljanje, obdelava in prikaz prostorskih podatkov), obsega pa tudi praktično delo z vektorskimi prostorskimi podatki v GIS programskem orodju.

Nosilec predmeta: doc. dr. Valentina Brečko Grubar

Cilj predmeta je študentu predstaviti širši pogled na dediščino in prostorski okvir v katerem se le-ta pojavlja. Študent se seznani z osnovno terminologijo in koncepti, povezanimi z naravo in naravno dediščino. Podrobneje se seznani z varovanjem naravne dediščine v slovenskem prostoru.

Za uspešno kasnejše delo in možnost celostnega odnosa do dediščine dobijo študentje osnovna znanja o naravni dediščini in okolju, v povezavi s kulturno dediščino.

Pri predavanjih in seminarjih se bodo seznanili z osnovno terminologijo in sistemom ohranjanja narave, spoznali neločljivost narave in kulture ter zgodovino varstva naravne v Sloveniji.

Nosilec predmeta: Doc. dr. Neža Čebron Lipovec

V prvi enoti bodo študentom predstavljena izhodišča in metodologija študija arhitekturne dediščine kot enega izmed osrednjih simbolov civilizacije. Arhitektura bo obravnavana na globalni ravni in razloženi bodo osnovni pojmi, povezani z arhitekturno zgodovino.

Druga enota bo obravnavala urbanizem in arhitekturo mesta kot osrednjega človekovega bivalnega okolja. Izpostavila bo razloge za nastanek in razvoj naselij skozi zgodovino v kontekstu razvoja civilizacije.
Tretja enota bo obravnavala arhitekturno zgodovino v širšem evropskem kulturnem kontekstu s posebnim poudarkom na arhitekturnih slogih in njihovih osnovnih značilnostih ter ključnih osebnostih. Enota bo razdeljena v dve pod enoti, ki bosta obravnavali bivalno okolje in razvoj stanovanjske zgradbe ter javni prostor in razvoj družbenih zgradb skozi čas.

V četrti enoti bo arhitekturna zgodovina predstavljena v ožjem geografskem prostoru Slovenije s posebnim poudarkom na naših arhitekturnih spomenikih. Obravnavala bo spomenike urbane arhitekture kot tudi dediščino vernakularne in anonimne arhitekture.

Peta enota bo opredelila metode analize in valorizacije arhitekturnih spomenikov in dediščine. Izpostavila bo metode in sisteme upravljanja z arhitekturno dediščino in njeno vlogo v oblikovanju identitete nekega prostora.

Nosilec predmeta: Doc. dr. Katarina Šmid, doc. dr. Neža Čebron Lipovec

Predmet predstavlja pregled temeljev in osnovnih metod umetnostne zgodovine, kot tudi seznanitev s poglavitnimi značilnostmi likovne umetnosti.

Študentje bodo seznanjeni z osnovnimi lastnostmi in razvojem umetnosti, zvrstmi likovne umetnost (slikarstvo, kiparstvo, arhitektura, grafika), predvsem pa z metodami in razvojem umetnostne zgodovine in njenih najpomembnejših metod: osnovne opredelitve umetnine, formalne oziroma slogovne analize, ikonografije in ikonologije, poznavalstva.

Predstavljen bo pregled zgodovinskih obdobij in zaporedje slogov od starokrščanske umetnosti do sodobnega ustvarjanja. Predstavljene in obrazložene bodo zvrsti umetniškega ustvarjanja in najpomembnejši žanri, kot so sakralna ikonografija, profana ikonografija, portret, krajinsko slikarstvo, tihožitje, žanrsko slikarstvo, spomeniška plastika, razvoj grafike. Predmet bo študente seznanil z najpomembnejšimi lastnostmi, zvrstmi, tehnikami umetnosti ter jim hkrati predstavil metode, postopke in cilje, ki so najbolj uveljavljeni znotraj umetnostne zgodovine in s katerimi skuša ta znanost dati odgovore na vprašanja, ki se nam zastavljajo ob soočenju z deli likovne umetnosti.

Nosilec predmeta: Doc. dr. Blaž Šeme

Namen predmeta je teoretični uvod v osnovne likovne tehnike, v katerih so se izražali umetniki skozi čas; njihov nastanek, razvoj in spremembe ter in v povezavi s temi predstavitev s tem povezanih konservatorsko-restavratorskih postopkov.

Predstavljene bodo predvsem slikarske tehnike, razloženi bodo tudi načini dela v grafiki, mozaikih, kiparstvu. Številni umetniki so ustvarjali v različnih tehnikah, ne le v eni, v sodobnem času pa se pogosto v okviru enega umetniškega dela prepletajo različne likovne tehnike.

Konservatorsko-restavratorski posegi in tehnike: sondiranje, izmere; preventivno konsevatorsko-restavratorski posegi; konserviranje in restavriranje slikarskih, dekorativnih, kiparskih in sorodnih del; mehansko čiščenje; kemično čiščenje, obšivanje; injektiranje, retuširanje.

Nosilec predmeta: prof. dr. Irena Lazar, doc. dr. Zrinka Mileusnić

Vsebina predmeta je zasnovana tako, da skozi več različnih tem celostno usposobi študenta za poznavanje in uporabo interpretacije dediščine na teoretičnem, raziskovalnem in praktičnem nivoju. Vsebino predmeta sestavljajo naslednji sklopi:

• Zgodovina in razvoj interpretacije dediščine in definicije osnovnih pojmov,
• osnovni cilji, izhodišča in motivacija pri interpretaciji dediščine,
• vloga in pomen interpretacije dediščine,
• principi interpretacije – 6 osnovnih principov in sodobna načela interpretacije dediščine,
• interpretacija dediščine v specifičnih in različnih kontekstih,
• različne možnosti in načini za izvajanje interpretacije dediščine,
• interpretacijski centri in poti,
• interpretacija dediščine in izobraževanje,
• osnovno načrtovanje projekta interpretacije dediščine,
• oblikovanje izobraževalnih programov za interpretacijo dediščine.

Nosilec predmeta: Izr. prof. dr. Katja Hrobat Virloget

Metodologija etnoloških raziskav s poudarkom na raziskovanju etnološke dediščine; od materialne in nesnovne dediščine kot predmet raziskovanja do procesov kreacije dediščine; Vrste etnografskega terenskega dela, tipi intervjujev, metoda opazovanja z udeležbo itd.
Omejitve in temne strani etnografskega dela; Problem prepleta spomina ter molka in interdisciplinarno sodelovanje s psihoterapijo oz. psihoanalizo; vplivi antropološkega dela na raziskovalne pojave; Etične implikacije etnografskega dela in odgovornost etnologa/antropologa do sogovornikov.

Nosilec predmeta: prof. dr. Irena Lazar, doc. dr. Zrinka Mileusnić

Predmet obsega vsebine, ki v celoti študente seznanijo z delovanjem muzejev:

• Zgodovinski razvoj muzejev
• Razvoj muzeologije
• Muzeološke raziskave
• muzejska etika,
• mednarodna in nacionalna zakonodaja,
• vloga muzejev v sodobni družbi,
• muzeji in turizem,
• poslanstvo in strateški plan muzeja,
• muzejska arhitektura,
• muzejski management,
• organizacijska struktura muzeja,
• upravljanje z zbirkami,
• dokumentacijski sistem in njegova digitalizacija,
• od ideje do postavitve razstave,
• tipologija razstav,
• delo z obiskovalci
• komunikacija v muzejih.

Nosilec predmeta: Doc. dr. Neža Čebron Lipovec, izr. prof. dr. Martina Blečić Kavur

Predmet je namenjen osnovni seznanitvi s poslanstvom in nalogami konservatorske stroke.

Študentje spoznajo strnjeno zgodovino stroke, temeljne naloge, temeljne metode dela in pristope v globalnem merilu; ob tem spoznajo tudi temeljne inštitucije, ki razvijajo stroko. Posebej se izpostavi trajnostni vidik konservatorskega dela, in torej predstavitev pomena povezovanja konservatorskega in upravljavskega dela in interpretacije.

Seznanijo se s konceptom arheološke dediščine na splošno, s interdisciplinarnim pristopom pri zagotavljanju ustrezne zaščite v okviru pozitivnega pravnega okvirja in koncepta predstavitev kot potenciala in vira za ekonomski trajnostni razvoj.

Nosilec predmeta: izr. prof. dr. Boris Kavur

Cilj predmeta je uvesti študente v področje interdisciplinarnega razmišljanja o dediščinski znanosti. Znanost o dediščini pomeni znanost in tehnologije razumevanja in ohranjanja predmetov naše dediščine, kot so dokumenti, slike, kipi in zgradbe. Razumevanje fizike, kemije in znanosti o materialih o teh predmetih in merilnih napravah, biologija organizmov, ki lahko povzročijo degradacijo, razumevanje podnebja in okolja – vse to prispeva h kratkoročnim in dolgoročnim strategijam ohranjanja. Študente namerava uvesti v področje znanosti o kulturni dediščini skozi predstavitev specifičnih raziskovalnih tem, ki prikazujejo interdisciplinarno interakcijo naravoslovja in tehnike s humanistiko in družboslovjem.

Gre za interdisciplinarni izobraževalni predmet, katerega cilj je študentom pomagati pri razumevanju, »kako« in »zakaj« je mogoče reševati najbolj aktualne naloge ohranjanja kulturne dediščine s kombinirano uporabo inženirskega in humanitarnega znanja. Cilj je študente seznaniti s trenutnimi dosežki uporabe fizikalnih, kemičnih, laserskih in optoelektronskih tehnik pri ohranjanju kulturne dediščine.

Nosilec predmeta: izr. prof. dr. Alenka Tomaž

Predmet študente uvodoma seznani s pojmom dediščine in kako se je le-ta spreminjal skozi čas ter kakšen je bil odnos do dediščine v preteklosti in kakšen je danes. Nadalje študente seznani z vlogo varstva dediščine v naši družbi in njegovim razvojem, globalizacijo poznavanja, raziskovanja, ohranjanja in varstva dediščine ter vlogo pravnega varstva dediščine. Predmet med drugim predstavlja še razvoj služb, ki skrbijo za varstvo dediščine V Sloveniji, predhodno in veljavno zakonodajo ter druge predpise na področju varstva naravne in kulturne dediščine. Študenti se spoznajo  tudi z veljavno zakonodajo na drugih področjih, ki urejajo posamezna vprašanja, pomembna za področje dediščine v Sloveniji, primerjavo zakonodaje s sosednjimi državami ter mednarodnimi konvencijami, listinami in priporočili o pomenu in varstvu dediščine.

Nosilec predmeta: izr. prof. dr. Alenka Tomaž

Predmet je zasnovan kot eden od metodoloških predmetov dvopredmetnega študija dediščine, pri katerem se študente seznani z metodologijo arheoloških raziskav v povezavi z ostalimi strokami, ki delujejo na področju dediščine. Študente predmet tako vpelje v poznavanje razvoja različnih raziskovalnih strategij in osnovnimi premisami sodobnega raziskovalnega dela s posebnim poudarkom na metodah arheoloških raziskav. Predmet predstavlja še načine nastajanja določenega arheološkega zapisa in načela arheološke stratigrafije, metode namenjene oceni arheološkega potenciala najdišča. Predstavlja tudi metode, s katerimi se določi vsebina in sestava arheološkega najdišča, sodobne metode arheoloških izkopavanj in standarde arheološkega dokumentiranja ter metode poizkopavalne obravnave arheološkega arhiva raziskave. Del vsebin predmeta je namenjen interdisciplinarnim pristopom v arheoloških terenskih raziskavah ter arheometričnim analizam (fizikalnim in kemičnim), ki se uporabljajo za odgovore na specialna arheološka vprašanja, povezana z materialno kulturo.

Nosilec predmeta: doc. dr. Neža Čebron Lipovec

Predmet se posveča delovnim okvirjem ohranjanja dediščine skozi njeno upravljanje.
Pri predmetu so predstavljeni teoretski okvir, temeljna izhodišča ter sodobni trendi v upravljanju dediščine (konvencionalni pristop; na vrednotah utemeljen pristop; na ljudeh utemeljen pristop). Študenti se seznanijo z različnimi izzivi upravljanja različnih zvrsti dediščine (snovna – nesnovna; premična – nepremična; posamezne kategorije nepremične dediščine – grajena dediščina, arheološka dediščina, krajina). Predmet je osredotočen na nepremično dediščino (premična se obravnava v okviru predmeta Muzeologija), a vedno predstavlja dediščino kot celovit sistem. Različni modeli upravljanja so predstavljeni glede na različne institucionalne okvirje na mednarodni in nacionalnih ravneh. Študentje se posebej seznanijo s konceptom in delovanjem t.i. »sistema upravljanja dediščine« ter načrtom upravljanja kot temeljnimi orodjem. Seznanijo se tako z zelo praktičnimi nalogami upravljanja (načrtovanje in monitoring; kadrovski vidiki; finančno-ekonomski; interpretacija; promocija). Skozi predmet se sistematično umeščajo poudarki na ključne vidike s področja dediščinskih študijev, ki bistveno vplivajo na njeno upravljanje (disonantna vidiki; socialno-ekonomski vidiki in participacija).

Nosilec predmeta: doc. dr. Zrinka Mileusnić, izr. prof. Alenka Tomaž, izr. prof. Katja Hrobat Virloget, doc. dr. Katarina Šmid, doc. dr. Neža Čebron Lipovec

Predmet predstavlja zadnjo fazo v pridobivanju znanj o različnih metodologijah raziskovanja dediščine, tako nepremične kot premične, in v aktivnem odnosu do nesnovne dediščine. Izhaja iz inter- in transdisciplinarnega razumevanja dediščine. Predstavlja torej presečišča različnih ved, po posameznih sklopih:

SKLOP 1 »Med arheologijo in etnologijo« predstavlja novejše področje prepletanja arheoloških metod, predvsem etnografskih metod in analize ustnih virov ter ustnega izročila, z rezultati klasičnih arheoloških raziskav in topografije. Osredotoča se predvsem na kolektivni spomin, ki se materializira v krajini.

SKLOP 2 »Med arheologijo in arhitekturo« predstavlja predvsem metode »branja stavbnega razvoja«, sicer znanega pod terminom Bauforschung. Povezuje arheološke metode in arhitekturnozgodovinske metode prepoznavanja predelav in sprememb v stavbni rast obstoječega objekta. Izsledke triangulira s podatki iz arhivskih raziskav ter primerjalne umetnostnozgodovinske metode. V isti sklop sodi tudi preplet metode urbane arheologije in prepoznavanja stratigrafije v mestnem merilu, ki se križajo z metodami urbane morfologije, torej rasti urbanega bloka in razvoja mestnega prostora.

SKLOP 3 »Med arhitekturo in etnologijo« se posveča predvsem pomenu etnografskih metod za razumevanje arhitekture in prostora ter njihovega pomena kot dediščina (v odnosu do pojma navezanosti na kraj – place attachement). Obravnavajo se predvsem metode opazovanja z udeležbo, različne oblike intervjujev, različna kartiranja, poleg tega pa tudi novejše metode npr. foto-glas (photo-voice), govor spomina (memory talk), raziskovalni pogovor (research conversation), in pa raziskovanje z udeleženci (PAR – participant action research). Glavni okvir prepleta metod je sodelovalno raziskovanje (collaborative research), ki temelji na aktivni udeležbi lokalne skupnosti.

Nosilec predmeta: Izr. prof. dr. Gregor Pobežin

• predstavitev pojma
• tipi digitalizirane kulturne dediščine
• pomen in učinki digitalizacije in vizualizacije dediščine
• digitalne zbirke
• podatkovni formati
• metode digitalizacije
• obdelava podatkov
• vzorčni primeri digitalizirane snovne in nesnovne kulturne dediščine
• praktikum digitalizacije

Nosilec predmeta: Doc. dr. Zrinka Mileusnić, prof. dr. Irena Lazar, doc. dr. Neža Čebron Lipovec, doc. dr. Katarina Šmid

Vsebina predmeta je razdeljena v tri temeljne sklope, ki omogočajo študentu celosten vpogled v projektno delo z dediščino.
Prvi sklop obsega spoznavanje osnovnih elementov projektnega dela, od idejnega načrtovanja z oblikovanjem projektnega koncepta, načrtovanja celostne strukture projektnega predloga, do končnega oblikovanja projektnega predloga in njegovega vrednotenja.
Drugi vsebinski sklop obsega preučevanje že izvedenih ali potekajočih projektov, ki obsegajo različne vidike vključevanja dediščine. Ta del vključuje tudi terensko delo in spoznavanje projektnih rezultatov in njihovih učinkov v praksi na nivoju družbe in okolja.
Tretji vsebinski sklop obsega praktično delo študentov in oblikovanje manjše projektne naloge na temo dediščine.

Nosilec predmeta: izr. prof. dr. Alenka Tomaž

Predmet je eden od temeljnih predmetov dvopredmetnega študija arheologije, ki študente seznani z raziskovalnimi pristopi, interpretacijami in razumevanjem materialne kulture na najširši ravni. Študente seznani z osnovno terminologijo, teoretskimi in konceptualneimi vidikei, tudi skozi posamezne primere, razvojem in glavneimi prelomnicami proučevanja materialne kulture ter metodologijami proučevanja materialne kulture v povezavi s posameznimi okviri humanističnih strok. Študente seznani tudi z neskončno raznovrstnostjo vsakdanje materialne kulture in načini njenega dojemanja v preteklosti in danes. Študente seznani z odnosi med materialnimi oblikami ter telesom in čutili (vizualna kultura, barve stvari, notranjost in zunanjost), odnosom objekt-subjekt, kjer so skozi posamezne primere predstavljeni tud načini, kako so posamezni elementi materialne kulture narejeni, uporabljeni in kako so vpeti v socialna, družbena in ekonomska omrežja v sedanjih in preteklih družbah. Študente spozna tudi z analizo materialne kulture skozi perspektivo biografije predmeta/artefakta in vključuje predvsem praktične primere.

Nosilec predmeta: Izr. prof. dr. Katja Hrobat Virloget

• Predstavitev različnih oblik nesnovne dediščine na primerih iz Slovenije, Evrope in širše ter njenih osnovnih značilnosti, kot so spremenljivost, prilagodljivost, prenos itd.;
• Temeljna vprašanja povezana z etnološkim antropološkim preučevanjem nesnovne dediščine: dediščenje, revitalizacije, izmišljanje tradicije, avtentičnost, ritualizacija, re-echamntement kot ponovno očaranje, spornost itd.
• Problemi, družbene posledice, prakse in politike prezentacije, ohranjanja in upravljanja nesnovne dediščine ter vpisa na UNESCO-vo listino Nesnovne dediščine.
• Temeljna teoretska vprašanja bodo analizirana v luči konkretnih primerov nesnovne dediščine.

Nosilec predmeta: Doc. dr. Zrinka Mileusnić

Predmet obsega nekaj vsebinskih sklopov, v okviru katerih bodo študenti spoznali:

• osnovne pojme o izobraževanju o dediščini,
• formalne in neformalne oblike izobraževanja o dediščini,
• pedagoške metode za poučevanje o dediščini v neformalnem in formalnem okolju,
• digitalizirano kulturno dediščino in možnosti uporabe za različne oblike izobraževanja,
• možnosti za vključevanje dediščinskih vsebin v obstoječe kurikulume,
• dediščinske vsebine kot izhodišča za medpredmetno povezovanje,
• primere različnih sistemskih rešitev za vključevanje dediščine v izobraževanje,
• muzejsko pedagogiko,
• možnosti za oblikovanje inovativnih metod poučevanja dediščine
• izobraževanje učiteljev.

Nosilec predmeta: Izr. prof. dr. Boris Kavur

Posredovanje znanstvenih spoznanj je pomembna veščina za študente dediščinskih študij – za kandidate, ki si prizadevajo za uspešno kariero v akademskih raziskavah, zasebnih podjetjih ali v javnem sektorju. Komunikacijske veščine prispevajo tudi h kritičnemu mišljenju, dialogu med znanstveniki ter tesnejšemu odnosu med znanstveniki in javnostjo.

Pri tem predmetu bodo študentje razvili veščine, ki jih potrebujejo za komuniciranje znanosti s kolegi znanstveniki in javnostjo. Udeleženci bodo razpravljali in raziskovali, kako proces pisanja prispeva k znanstvenemu razmišljanju in kako je pisanje bistveno orodje za učenje, odkrivanje in komunikacijo.

Študenti se bodo naučili strategij za pripravo, strukturiranje in revizijo besedila ali predstavitve ter tehnik za podajanje in prejemanje povratnih informacij od vrstnikov. Naučili se bodo razpravljati o komunikacijskih teorijah in strategijah ter uporabiti to znanje za analizo različnih žanrov v znanstveni komunikaciji. Naučili se bodo orodij za razvijanje svoje predstavitvene tehnike ter se naučili ocenjevati in učinkovito uporabljati vizualno komunikacijo v člankih, na spletu in v predstavitvah.