ŠIS
Urnik
e-Učilnica
Obvestila
SI
EN
Zaposleni
SI
EN

Komuniciranje in mediji

Enopredmetna smer 1. stopnje

Splošno o programu

Program študentom ponuja znanja s področja komuniciranja in medijev. Tekom predavanj, seminarjev in vaj spoznavajo komunikološke, politološke, etične, pravne, filozofske, antropološke, jezikoslovne in kulturološke vidike komuniciranja in veščine za delo v medijih, z mediji in o medijih. Študij prispeva k razumevanju sodobnih sredstev sporočanja, procesov oblikovanja informacij, načinov njihove distribucije in predvajanja ter vpliva na informiranost, kulturno potrošnjo, politično izbiro in različna druga področja človekovega življenja.

Oddelek za medijske študije izobražuje in usposablja za:

  • delo v medijih (razvijamo različna znanja in veščine): novinarstvo, kreativno pisanje, strokovno pisanje, urejanje besedil, veščine komuniciranja
  • delo z mediji (povezujemo različne družbene sisteme): stiki z javnostmi, medijski marketing, oglaševanje, svetovanje na področju komunikacijskih storitev
  • delo o medijih (širimo obzorja in krepimo kritično mišljenje o medijih): medijska analitika, raziskovanje medijev, refleksija medijskih praks

Kako izvajamo študij:

  • predavanja (podajanje pregledne teorije in poglobljenih praktičnih znanj)
  • seminarji (povezovanje teorije in prakse, preteklosti in aktualnosti, splošnosti in konkretnosti)
  • vaje (krepitev razumevanja in razvijanje veščin)
  • študijska praksa (praktično usposabljanje v medijskih hišah)
  • terensko raziskovalno delo (sodelovanje pri raziskavah in projektih)
  • strokovne ekskurzije in obiski na terenu
  • izbrane inštitucije, filmski festivali, razstave, predstave …
  • gostujoči predavatelji

Mateja Clarici sodi v prvo generacijo študentk in študentov, ki so leta 2008 vpisali študij na Oddelku za medijske študije UP FHŠ. Po uspešno opravljenem dodiplomskem in magistrskem študiju na oddelku jo je pot vodila na področje odnosov z javnostmi v Luki Koper, kjer je zaposlena še danes. To, kar se je tekom študija kazalo samo kot teorija, se je z leti spremenilo v prakso, v navdihujoče delo, ki ga z veseljem opravlja. Danes se v okviru službe za odnose z javnostmi v Luki Koper vsakodnevno ukvarja z različnimi nalogami, povezanimi s skrbjo za interno komuniciranje, komuniciranje z zunanjimi deležniki (poslovni partnerji, mediji, lokalna in širša javnost …) prek različnih komunikacijskih kanalov, z organizacijo dogodkov in še marsikaj drugega. Kakor sama pravi, gre za delo, ki ponuja veliko izzivov, saj niti en dan ni enak drugemu.

MATEJA CLARICI

Diplomantka medijskih študijev in magistrica medijskih in komunikacijskih študijev, Služba za odnose z javnostmi, Luka Koper

Naziv in raven kvalifikacije

diplomant komuniciranja in medijev (UN) oz. diplomantka komuniciranja in medijev (UN); okrajšava: dipl. kom. in medij. (UN)

7 (SOK), 6 (EOK), prva stopnja

Trajanje in kreditne točke

Program traja 3 leta (6 semestrov), študent pridobi 180 ECTS (60 za letnik).

Študijsko področje (KLASIUS-P-16)

0312 politologija, odnosi posameznik-družba-država

Vpisni pogoji

V univerzitetni študijski program prve stopnje Komuniciranje in mediji se lahko vpiše:

a) kdor je opravil splošno maturo;

b) kdor je opravil poklicno maturo v enem od štiriletnih srednješolskih programov, ki se:

  • po klasifikaciji KLASIUS-P-16 uvršča v široko področje 02 ali 03; ali
  • po klasifikaciji FORD uvršča v področje 5; ali
  • po klasifikaciji ARRS uvršča v področje 5; ali
  • po klasifikaciji CERIF uvršča v področje S;
    in je opravil tudi izpit iz enega od predmetov splošne mature: sociologija, psihologija, filozofija, zgodovina, informatika, računalništvo, ekonomija; izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi;

c) kdor je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.
V študijski program se lahko vpišejo tudi kandidati, ki so uspešno zaključili enakovredno izobraževanje v tujini.
Pogoji za izbiro v primeru omejitve vpisa:

kandidati iz točk a) in c ) bodo izbrani glede na:

  • splošni uspeh pri splošni maturi oz. zaključnem izpitu 70 % točk,
  • splošni uspeh v 3. in 4. letniku 30 % točk;

kandidati iz točke b) bodo izbrani glede na:

  • splošni uspeh pri poklicni maturi 40 % točk,
  • splošni uspeh v 3. in 4. letniku 30 % točk,
  • uspeh pri maturitetnem predmetu 30 % točk.

Ocenjevanje in napredovanje

Načini ocenjevanja, oblike ter deleži posameznih sestavnih delov ocene preverjanja se določajo na podlagi didaktičnih zahtev posameznih predmetov in so opisani v učnih načrtih predmetov. K možnim oblikam preverjanja se prištevajo: končno ocenjevanje (pisni ali ustni izpit ali oboje), krajši pisni izdelki, daljši pisni izdelki, kolokviji, javni nastopi ali predstavitve, sodelovanje na kontaktnih urah idr. Ocenjevanje poteka v najstrožji zavezanosti profesionalni etiki. Pri priznavanju opravljenih obveznostih pri posameznih predmetih se upošteva naslednja lestvica ocen, ki je primerljiva z ECTS ocenjevalno lestvico:

  • 10 – odlično (izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami), ECTS A
  • 9 – prav dobro (nadpovprečno dobro znanje), ECTS B
  • 8 – prav dobro (zelo dobro znanje z odpravljivimi napakami), ECTS C
  • 7 – dobro (dobro znanje z nekaterimi napakami), ECTS D
  • 6 – zadostno (znanje ustreza minimalnim zahtevam), ECTS E
  • od 5 do 1 – nezadostno (znanje ne ustreza zahtevam), ECTS FX

Napredovanje

Pogoj za napredovanje v višji letnik je, da študent opravi študijske obveznosti v obsegu 48 ECTS vpisanega letnika. Za vpis v tretji letnik mora imeti poleg tega opravljene tudi vse študijske obveznosti prvega letnika. Študent lahko enkrat ponavlja 1. ali 2. letnik, če zbere vsaj 30 ECTS vpisanega letnika. Tretjega letnika ni možno ponavljati. Manjkajoče obveznosti mora študent opraviti do konca naslednjega študijskega leta.

Skip to content