Zgodovina
Enopredmetna smer 1. stopnje
Splošno o programu
Poslanstvo Oddelka za zgodovino UP FHŠ je pedagoško delo, kjer se upoštevajo vsa zgodovinska obdobja, s posebnim poudarkom na Evropi, Sredozemlju in na slovenskem etničnem prostoru v celoti. Študij omogoča spoznavanje preteklosti s socialnega, ekonomskega, kulturnega in zgodovinsko-antropološkega ter političnega vidika.
Na študijskem programu Zgodovina na UP FHŠ se lahko študent/ka vpiše na enopredmetni ali dvopredmetni študij. Posebnost dvopredmetnega študija je ta, da kombiniranje študija zgodovine z drugimi področji nudi širše razumevanje družbene stvarnosti. Možnost izbire predmetov iz dveh različnih smeri študija omogoča pridobitev znanja na več področjih v skladu s svojimi interesi v primeru, da se študent/ka ne želi osredotočiti na eno področje.
Prednost našega študija je ta, da poteka v majhnih skupinah. Osredotočeni smo na študenta, stavimo na oseben pristop.
Prepričan sem, da sem s študijem pridobil neprecenljivo znanje o lokalni zgodovini z najširšega zornega kota; gospodarskega, družbeno-političnega, kulturnega itd. Veliko prednost študija na FHŠ sem obenem videl v širokem naboru izbirnih predmetov, ki si jih lahko praktično kombiniral tekom celotnega študija. Nič manj pomembni niso bili pristni odnosi, ki so se vzpostavili med predavatelji in študenti, kjer nisi imel občutka, da si le del široke množice, temveč individuum, ki so mu ob pristni podpori predavateljev omogočene mnogotere poti za nadgrajevanje že pridobljenega znanja.
Naziv in raven kvalifikacije
diplomirani zgodovinar (UN) oz. diplomirana zgodovinarka (UN); okrajšava: dipl. zgod. (UN)
7 (SOK), 6 (EOK), prva stopnja
Trajanje in kreditne točke
Program traja 3 leta (6 semestrov), študent pridobi 180 ECTS (60 za letnik).
Študijsko področje (KLASIUS-P-16)
0222 zgodovina in arheologija
Vpisni pogoji
V univerzitetni študijski program Zgodovina se lahko vpiše:
a) kdor je opravil splošno maturo;
b) kdor je opravil poklicno maturo v enem od štiriletnih srednješolskih programov, ki se:
- po klasifikaciji KLASIUS-P-16 uvršča v široko področje 02; ali
- po klasifikaciji FORD uvršča v področje 6; ali
- po klasifikaciji ARRS uvršča v področje 6; ali
- po klasifikaciji CERIF uvršča v področje H ali S;
in je opravil izpit iz enega od predmetov splošne mature: zgodovina, umetnostna zgodovina, geografija, sociologija, ekonomija, filozofija, nemščina, italijanščina, latinščina, zgodovina in teorija gledališča in filma; izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi;
c) kdor je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.
V študijski program se lahko vpišejo tudi kandidati, ki so uspešno zaključili enakovredno izobraževanje v tujini.
Pogoji za izbiro v primeru omejitve vpisa:
kandidati iz točk a) in c) bodo izbrani glede na:
- splošni uspeh pri splošni maturi oz. zaključnem izpitu 70 % točk,
- splošni uspeh v 3. in 4. letniku 30 % točk;
kandidati iz točke b) bodo izbrani glede na:
- splošni uspeh pri poklicni maturi 40 % točk,
- splošni uspeh v 3. in 4. letniku 30 % točk,
- uspeh pri maturitetnem predmetu 30 % točk.
Ocenjevanje in napredovanje
Ocenjevanje poteka v najstrožji zavezanosti profesionalni etiki. Pri priznavanju opravljenih obveznostih pri posameznih predmetih se upošteva naslednja lestvica ocen, ki je primerljiva z ECTS ocenjevalno lestvico:
- 10 – odlično (izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami), ECTS A
- 9 – prav dobro (nadpovprečno dobro znanje), ECTS B
- 8 – prav dobro (zelo dobro znanje z odpravljivimi napakami), ECTS C
- 7 – dobro (dobro znanje z nekaterimi napakami), ECTS D
- 6 – zadostno (znanje ustreza minimalnim zahtevam), ECTS E
- od 5 do 1 – nezadostno (znanje ne ustreza zahtevam), ECTS FX
Pogoj za napredovanje v višji letnik je, da študent opravi študijske obveznosti v obsegu 48 ECTS vpisanega letnika. Za vpis v tretji letnik mora imeti poleg tega opravljene tudi vse študijske obveznosti prvega letnika. Študent lahko enkrat ponavlja 1. ali 2. letnik, če zbere vsaj 30 ECTS vpisanega letnika. Tretjega letnika ni možno ponavljati. Manjkajoče obveznosti mora študent opraviti do konca naslednjega študijskega leta.