Domov 5 Dogodek 5 Geografski večer: Inavguracijsko predavanje red. prof. dr. Matije Zorna

Geografski večer: Inavguracijsko predavanje red. prof. dr. Matije Zorna

18. februarja, 2025

Sodelavci Oddelka za geografijo Fakultete za humanistične študije UP tudi v letošnjem letu nadaljujejo z organizacijo novih ciklusov predavanj v okviru priljubljenih Geografskih večerov, ki so namenjeni tako ljubiteljem geografije kot tudi širši javnosti. Tako vas v torek, 25. februarja, ob 18. uri vabimo na inavguracijsko predavanje rednega profesorja dr. Matije Zorna z naslovom Naravne nesreče. Delamo kaj narobe? Predstaviti boste lahko prisluhnili v predavalnici Maestral 3 na UP FHŠ.
Dr. Matija Zorn se je rodil v Kranju. Leta 2001 je diplomiral iz geografije in zgodovine na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Za geografsko diplomsko delo je prejel univerzitetno Prešernovo nagrado Univerze v Ljubljani. Doktoriral je leta 2007 na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Za doktorsko delo je prejel Srebrni znak ZRC, ki ga Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti podeljuje za vrhunske doktorate s področja humanistike.

Leta 2001 se je zaposlil na ZRC SAZU Geografskem inštitutu Antona Melika. Med letoma 2007 in 2018 je opravljal funkcijo pomočnika predstojnika, med letoma 2008 in 2022 je bil vodja inštitutskega Oddelka za fizično geografijo, od leta 2018 pa opravlja funkcijo predstojnika inštituta. Leta 2018 je bil na Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti izvoljen v naziv znanstveni svetnik. Na Univerzi na Primorskem je vsako drugo leto dopolnilno zaposlen od leta 2015. Na Fakulteti za humanistične študije je nosilec predmetov Geografija naravnih nesreč ter Naravne nesreče in trajnostni razvoj ter sonosilec predmeta Okoljske spremembe in naravne nesreče. Pedagoško deluje še na Podiplomski šoli ZRC, kjer je tudi nosilec več predmetov.

Raziskovalno se pretežno ukvarja z geografijo naravnih nesreč in fizično geografijo, predvsem geomorfologijo, deluje pa tudi na področjih zgodovinske geografije, okoljske zgodovine, degradacije zemljišč in geografskih informacijskih sistemov. Sodeloval je v številnih nacionalnih in mednarodnih projektih, med katerimi jih je več tudi vodil. Trenutno vodi ARIS temeljeni raziskovalni projekt z naslovom »Podledeniški karbonatni sedimenti – nov vir za preučevanje obstoja ledenikov v glaciokraškem okolju«.

Je glavni urednik znanstvene revije Geografski vestnik, vključene v Scopus, ter področni urednik za fizično geografijo pri znanstveni reviji Acta geographica Slovenica, ki je vključena v Science Citation Index Expanded in Scopus. Je tudi sourednik znanstvenih monografskih zbirk Geografski informacijski sistemi v Sloveniji in Naravne nesreče. Souredil je tudi dve monografiji pri mednarodni založbi Springer The Geography of Slovenia: Small But Diverse in Environmental Histories of the Dinaric Karst. Poleg tega je član uredniških odborov več tujih znanstvenih revij. V okviru mednarodne dejavnosti trenutno predseduje usmerjevalnemu odboru Komisije za degradacijo zemljišč in dezertifikacijo pri Mednarodni geografski zvezi.

Dr. Matija Zorn je kot edini avtor ali v soavtorstvu objavil 107 izvirnih znanstvenih člankov, 40 preglednih znanstvenih člankov, 31 znanstvenih prispevkov na konferencah, 102 znanstveni poglavji v monografskih publikacijah in 9 znanstvenih monografij. Njegova celotna bibliografija obsega prek 1300 enot in je trenutno največkrat citirani slovenski geograf.

Naravne nesreče so naravni pojavi v pokrajini, ki tako močno prizadenejo družbo, da ji povzročijo škodo in/ali žrtve. Slovenijo lahko prizadenejo različne naravne nesreče. V gorskem svetu so pogosti skalni podori, zemeljski plazovi, drobirski tokovi in snežni plazovi. V hribovitih in gričevnatih pokrajinah so pogosti zemeljski plazovi in hudourniške poplave. Na panonskih ravninah, kotlinah in dolinah večjih rek prevladujejo nižinske poplave. Kraške poplave so značilne za dinarske pokrajine. Suša najpogosteje prizadene kmetijsko intenzivna panonska območja, probleme pa povzroča tudi v dinarskih in sredozemskih pokrajinah, tu so pogosti tudi gozdni požari. Potresna nevarnost je najvišja na zahodu ter v osrednji in jugovzhodni Sloveniji. Naravne nesreče so od osamosvojitve v Sloveniji povzročile več milijard evrov neposredne škode. Izstopajo poplave, pri čemer so več kot dve tretjini poplavne škode povzročile zgolj poplave leta 2023. Na drugem mestu je suša, ki bi bila brez poplav 2023 po škodi enakovredna poplavam, več stomilijonsko škodo pa so povzročili še žled, neurja, toča in pozeba. Po statističnih regijah je največ neposredne škode zaradi naravnih nesreč utrpela savinjska statistična regija, ki ji sledijo osrednjeslovenska ter koroška in podravska, najmanj škode pa je utrpela pa obalno-kraška. Po podatkih Evropske okoljske agencije Slovenija v Evropski uniji močno odstopa pri gospodarski škodi, ki jo povzročajo vremensko in podnebno pogojene ujme. Je Slovenija res toliko bolj izpostavljena naravnim nevarnostim ali preprosto pri delovanju v pokrajini delamo nekaj narobe?

Vabljeni, da se nam pridružite na predavanju in prisluhnete razpravi o eni izmed ključnih tem sodobnega časa.

Zadnji dogodki
Kontakt

Služba za promocijo in vseživljenjsko učenje

Univerza na Primorskem Fakulteta za humanistične študije
Titov trg 5, 6000 Koper

promocija@fhs.upr.si
+386 (0)5 663 77 46

Meni za dostopnost