Arheologija

Opisi predmetov doktorskega študijskega programa

Domov 5 Doktorski študij 5 Arheologija 5 Opisi predmetov

Predmeti doktorskega študija

Sodobna teorija in metodologija arheologije

Sodobna teorija arheologije:

  • Zgodovina arheologije
  • Socialna arheologija
  • Okoljska arheologija
  • Kognitivna arheologija.
  • Pojasnitve v arheologiji.
  • Arheologija in javnost.

Sodobna metodologija arheologije:

  • Formacijski procesi v naravi.
  • Startigrafska izkopavanja.
  • Terenski pregledi.
  • Arheologija krajine.
  • Kronologija in datacijske tehnike.

Cilji:

Študent spozna temeljne raziskovalne koncepte v sodobni arheologiji. Skozi pregled terenskih in interpretativnih raziskovalnih postopkov spozna sodobno metodologijo dela ter se usposobi za samostojno raziskovalno delo na področju arheologije.

Splošne kompetence:

  • Razumevanje osnovnih konceptov znanstvenih izhodišč arheologije, ki študenta/- ko usmerjajo k analiziranju materialne kulture in interpretaciji zgodovinskih problemov.
  • Razvijanje sposobnosti kritičnega vrednotenja raziskovalnega dela sodelavcev oziroma dela opravljenega v preteklosti omogoči sposobnost vrednotenja in uporabljanja že doseženih rezultatov.
  • Razvijanje zmožnosti za iskanje, izbiro in uporabo relevantnih podatkov in informacij izmed neskončnih možnosti, ki jih ponujajo pisni viri in sodobna tehnologija.

Izbirni predmeti

Študije kamnitih artefaktov

Nosilec predmeta: izr. prof. dr. Boris Kavur, doc. dr. Alenka Tomaž

Poznavanje osnovne tehnologije izdelave kamenih orodij. Poznavanje metod tipološke in tehnološke analize kamenih orodij.

Primer:

  • Zgodovina tipoloških in tehnoloških analiz
  • Tehnologije izdelave in obdelave odbitkov.
  • Oblikovanje delovnega roba in vrste retuše.
  • Dokumentiranje kamnitih orodij ter priprava kataloga.
  • Statistične analize kamenih orodij.
  • Tipološki sistemi opisovanja starejšepaleolitskih orodij.
  • Tipološki sistemi in problemi opisovanja srednjepaleolitskih orodij.
  • Tipološki sistemi opisovanja maljšepaleolitskih orodij.

Cilji:
Študent spoznava temeljne dokumentacijske, analitične ter interpretacijske postopke pri
raziskavah povezanih s preučevanjem kamnitih orodij.

Splošne kompetence:

  • Razumevanje osnovnih konceptov znanstvenih izhodišč študija kamenodobnih
    artefaktov.
  • Razvijanje sposobnosti dokumentiranja, analiziranja in predstavitve kamenodobnih
    artefaktov.
  • Razvijanje zmožnosti za iskanje, izbiro in uporabo relevantnih podatkov in
    informacij izmed neskončnih možnosti, ki jih ponuja dostopna literatura.
Prazgodovinska umetnost

Nosilec predmeta: doc. dr. Alenka Tomaž, doc. dr. Martina Blečić Kavur

V okviru predmeta bodo predstavljene umetniške produkcije iz prazgodovinskega obdobja Evrope, vzporedno pa bodo predstavljeni tudi rekonstruirani prazgodovinski religiozni sistemi v okviru katerih je bila ta umetnost ustvarjena. V okviru predmeta bodo predstavljeni umetniški izdelki iz stare kamene dobe, mlajše kamene in bakrene dobe, bronaste dobe in železne dobe Evrope. Iz stare kamene dobe bosta predstavljena prenosna in stenska umetnost, vzporedno pa bodo predstavljene teorije o izvoru umetnosti oziroma pojasnitve kamenodobne umetnosti z lovsko magijo oziroma šamanizmom. Iz mlajše kamene in bakrene dobe bodo predstavljene prenosne najdbe keramičnih figur in okrašenih posod iz jugovzhodne Evrope, megalitski spomeniki in grobnice iz sredozemskega prostora in zahodne Evrope ter skalne gravure iz Alp iz centralne Evrope. Vzporedno bodo predstavljene hipoteze o religioznih strukturah mlajšekamenodobnih družb. Iz bronaste dobe bodo predstavljene zakladne najdbe orodij in orožij ter teorije, ki najdbe pojasnjujejo kot votivne zakope. Predstavljena bo železnodobna umetnost osrednje Evrope, pri čemer bo težišče usmerjeno na predstavitev umetniških izdelkov iz knežjih grobov. Predstavljene bodo hipoteze o vplivu sredozemskih civilizacij na razvoj umetnosti v Evropi ter hipoteze o religioznih okvirjih socialne strukturiranosti železnodobnih družb.

Cilji:

Poglaviten cilj predmeta je seznaniti študente z na eni strani najpomembnejšimi umetniškimi izdelki iz evropske prazgodovine, na drugi strani pa se želi študentom približati vsakodnevno umetniško produkcijo iz prazgodovine kot je krasitev keramičnih posod.

Splošne kompetence:

Predmet je zastavljen kot oris arheologije in je namenjen študentom zgodovinskih, geografskih in antropoloških usmeritev. Seznanja z arheologijo kot vedo, ki se ukvarja z analiziranjem ostankov materialne kulture iz preteklosti.

Starejša kamena doba Balkana

Nosilec predmeta: Izr. prof. dr. Boris Kavur

Predmet obravnava kulturni razvoj od najstarejše poselitve pa do začetkov napol-stalne poselitve ob Donavi. Obsega obdobje od 750.000 do 10.000 let pred sedanjostjo ter pojasnjuje številne kulturne spremembe in biološke variacije populacij, ki so poseljevale prostor Balkana.

  • Zgodovinski pregled preučevanja kamene dobe na področju med Alpami in vzhodno Evropo.
  • Zgodovinski pregled preučevanja kamene dobe Sredozemlja.
  • Najstarejša poselitev vzhodnega Sredozemlja.
  • Starejši paleolitik Balkana.
  • Neandertalci v vzhodni in osrednji Evropi.
  • Srednji paleolitik Balkana.
  • Kulturne razlike v poznem srednjem paleolitiku med vzhodno in Osrednjo Evropo.
  • Prihod sodobnega človeka v Evropo.
  • Problem pomanjkanja umetnosti v južni Evropi.
  • Gravetiennski mozaik Evrope.
  • Pozni paleolitik na področju jugovzhodne Evrope.
  • Končni paleolitik na Jadranu.
  • Končni paleolitik ob Donavi.

Cilji:

Študent spozna arheološke kulture starejše kamene dobe na področju Balkana. Pridobi vpogled v zgodovinske smernica razvoja posameznih področij – od vzhodne Evrope, Bližnjega vzhoda ter Sredozemlja, katerih vplivi so se stikali na obravnavanem področju.

Splošne kompetence:

  • Razumevanje osnovnih konceptov znanstvenih izhodišč preučevanja kamene dobe Evrope
  • Razvijanje sposobnosti samostojnega preučevanja in analiziranja arheoloških podatkov.
  • Razvijanje zmožnosti za iskanje, izbiro in uporabo relevantnih podatkov in informacij o najstarejši preteklosti področja, ki jih ponujajo objavljeni viri.
Arheologija mezolitika in neolitika

Nosilec predmeta: doc. dr. Alenka Tomaž

Vsebine predmeta so predstavljene v treh sklopih. V prvem sklopu so predstavljene teme, ki se dotikajo osnovnih pojmov in strokovne terminologije (mezolitik, neolitik, eneolitik, domestikacija, kultura, materialna kultura, kronološke sheme…). Njihovo poznavanje je nujno za razumevanje nadaljnjih vsebin. Drug sklop vsebin je namenjen splošnemu pregledu kulturnega in tehnološkega razvoja od prvih poljedelskih skupnosti do prvih začetkov metalurgije. V tem sklopu vsebin so predstavljeni: podoba Evrope pred prvimi poljedelci, prehod mezolitik – neolitik, tehnološke inovacije neolitika in z njimi povezana problematika, kulturno – kronološka podoba neolitske Evrope, prve poljedelske skupnosti, kulture srednjega in mlajšega neolitika, ‘tehnološke inovacije’ mlajšega neolitika, začetki metalurgije, tehnološke inovacije, pregled prvih skupnosti z metalurško dejavnostjo. V tretjem sklopu so predstavljene izbrane vsebine. Osrednjo pozornost namenjamo kulturnim in socialnim pojasnitvam posameznih aspektov neolitskega življenja (prehrana, poljedelstvo, živinoreja, lončarstvo in uporaba lončenine, izdelava in uporaba kamnitih orodij, izdelava in uporaba koščenih orodij, prvi metalurški izdelki, arhitektura, kult in verovanje, pokopi …). Izbrana tema je predstavljena s socialnimi in kulturnimi pojasnitvami, ki temeljijo na relevantnih arheoloških podatkih.

Cilji in kompetence:

Cilj predmeta je seznaniti študenta s kulturnim, socialnim in tehnološkim razvojem od prvih poljedelskih skupnosti do začetkov metalurške dejavnosti. Splošne kompetence:

Predmet je v osnovi koncipiran tako, da se študentu na eni strani prikažejo arheološki podatki, predstavljene pa so mu tudi interpretativne izpeljave socialnih in kulturnih domnev, ki temeljijo na le – teh.

Študent v uvodnem delu spozna osnovne pojme in strokovno terminologijo, osrednja pozornost je namenjena pregledu kulturnega in tehnološkega razvoja evropskih neolitskih skupnosti, pri izbranih vsebinah pa so podrobneje predstavljene možnosti in metode socialnih in kulturnih pojasnitev.

Kulti, depoji in grobišča – arheologija bronaste dobe

Nosilec predmeta: doc. dr. Martina Blečić Kavur

Študent dobi osnove metodoloških vidikov prazgodovinskih raziskav ob izbranih sklopih grobiščnih in depojskih virov za kovinska obdobja; osnovni oris kulturnih skupin zadnjih štirih tisočletij pred našim štetjem na prostoru južnega dela srednje Evrope, Balkana in Apeninskega polotoka; primerjavo časovne in prostorske dinamike podobnosti in razlik med predstavljenimi regionalnimi arheološkimi skupinami na navedenem prostor. V tem časovno-prostorskem okviru je predvidena natančnejša obravnava posamičnih arheoloških fenomenov predvsem depojskih najdb ter ritualov pokopavanja.

Cilji:

Cilj predmeta je seznanjenje študentov z arheološkimi viri za čas bronaste ter železne dobe in z metodami za njihovo kronološko, kulturno in socialno razlago. Natančnejše obravnave bo deležen prostor srednje in jugovzhodne Evrope ter osrednjega Sredozemlja oziroma rituali pokopavanja in deponiranja na tem prostoru.

Splošne kompetence:

Predmet seznanja z arheologijo kot vedo, ki se ukvarja z analiziranjem ostankov materialne kulture iz preteklosti.

Železnodobne skupnosti Evrope

Nosilec predmeta: Doc. dr. Martina Blečić Kavur

Predmet je koncipiran kot projektno seminarsko delo z osnovnim pregledom proučevanja železne dobe od konca 19. stol. dalje. Z izbranimi temami, ki se dotikajo osnovnih pojmov, standardnih postopkov dela, načinov interpretacije ter objav arheološke materialne kulture se oblikuje znanje. Materialna kultura (definicija pojma, obseg pojma, predstavitev osnovne literature); standardni postopki arheološke analize materialne kulture in interdisciplinarne raziskave materialne kulture; predstavitev standardnih postopkov arheološke analize posameznih sklopov materialne kulture npr.: arheološke analize keramičnih, kovinskih predmetov in predmetov iz stekla; predstavitev možnosti uporabe interdisciplinarnih raziskav pri arheološkem vrednotenju materialne kulture npr.: vsebine drugih strok, ki omogočajo vrednotenje rezultatov v arheologiji; objave arheološke materialne kulture: vrste objav in sodoben način objave arheološkega gradiva, predstavitve izbranih objav; praktično delo, arheološke analize drobnega gradiva od primarne obdelave do priprave gradiva za objavo.

Cilji:

Namen predmeta je seznaniti študenta s pojavom železa v Evropi in posledično razvojem številnih kultur, ki so pod vplivi visokih civilizacij Bližnjega vzhoda močno povezane s proizvodnjo in rabo železa. Poseben poudarek je namenjen praktičnemu projektnemu delu na materialnih virih posameznih anonimnih kulturnih skupnosti, pri čemer se študent seznani z različnimi možnostmi, ki jih analiza posameznih vrst arheološkega gradiva daje za kulturno-zgodovinsko sliko v 1. tisočletju pr. n. š.. Program predstavlja pregled standardnih objav arheološke materialne kulture in razumevanje poselitve takratnega časa med Jadranom, Panonijo in Balkanskim polotokom. Poznavanje splošnih karakteristik in posebnosti ter prepoznavanje vplivov razvitih vzhodno-sredozemskih civilizacij omogoča samostojno raziskovalno delo in interpretacijo konkretnega arheološkega gradiva.

Splošne kompetence:

Študent pridobi s pomočjo projektne oblike študija ter interdisciplinarne vsebine predmeta – arheološki materialni in naravoslovni viri – znanje, ki mu omogoča analitično obravnavo tega specifičnega prazgodovinskega obdobja. Pridobljeno znanje vrednotenja železnodobnih skupnosti je pridobljena kompetenca, ki omogoča študentu delo tudi na drugih področjih arheologije, tako tistih, ki so kronološko blizu železni dobi, kot tistih, ki imajo podobno strukturo virov.

Keltska arheologija

Nosilec predmeta: Izr. prof. dr. Boris Kavur

Predmet je koncipiran kot projektno seminarsko delo z osnovnim pregledom preučevanja Keltov in poznavanjem njihovega družbeno-duhovnega ustroja ter nadgrajen z izbranimi temami, ki osvetljujejo fenomen razvoja latenske materialne kulture. Zgodovina Keltov temelji na antičnih zgodovinopiscih in je predstavljena s kritično oceno ter vzporejanjem z arheološkimi viri. Latenska kultura, ki jo večinoma odražajo keltska plemena (definicija in obseg pojma, predstavitev literature), je s standardnimi postopki arheološke analize in interdisciplinarne raziskave keltske poselitve s tipologijo naselbin, grobišč in kultnih prostorov v ospredju vsebine predmeta.

Cilji:

Namen predmeta je seznaniti študenta z razvojem keltske arheologije, poznavanjem keltske materialne in duhovne kulture ter splošno latenizacijo evropske prazgodovine. Poseben poudarek je namenjen praktičnemu projektnemu delu na gradivu Tavriskov, Skordiskov ter keltskih plemen v severni Italiji. Pri tem se študent seznani z različnimi možnostmi, ki jih analiza posameznih tematskih sklopov oz. skupin gradiva daje za kulturno-zgodovinsko sliko Evrope v drugi polovici 1. tisočletja pr.n.š. Vzporedno z obravnavo materialnih virov je potrebno poznavanje antičnih literarnih virov, ki obravnavajo stike s keltskimi plemeni in antične numizmatike, ki je bila vzor razvoju keltskega monetarnega gospodarstva.

Splošne kompetence:

Študent pridobi s pomočjo projektne oblike študija ter interdisciplinarne vsebine predmeta – antični pisni, arheološki materialni in numizmatični viri – znanje, ki mu omogoča analitično obravnavo tega prazgodovinskega obdobja. Pridobljeno znanje vrednotenja teh različnih virov je pridobljena kompetenca, ki omogoča študentu delo tudi na drugih področjih arheologije, tako tistih, ki so kronološko blizu keltskemu obdobju kot tistih, ki imajo podobno strukturo virov.

Provincialna rimska arheologija med Jadranom in Panonijo

Nosilec predmeta: prof. dr. Irena Lazar

Predmet podaja predvsem kritični pregled in prerez najnovejših dognanj s področja arheologije rimskih provinc, poznavanje specifike materialne kulture obravnavanega prostora, posameznih prelomnih dogajanj v času antike na tleh JV Alp, Panonije, Jadrana in njegovega zaledja, v okviru seminarskega dela pa se bodo nekatere vsebine poglabljale z aplikacijo na posameznih praktičnih primerih.

Poglavitne teme:

  • Keltska plemena JV Alp in Rim v času pozne republike
  • Histri in Liburni
  • Cezar in Ilirik
  • Oktavijanove vojne
  • Panonsko-delmatski upor
  • Cisalpinska Galija in X. regija
  • Akvileja in Štalenska gora kot trgovska centra
  • Politični razvoj novo nastalih provinc, ureditev, odprta vprašanja
  • Topografija in razvoj rimskih mest Norika in Panonije
  • Emona in njen razvoj, nova odkritja
  • Nauportus kot rimski emporij
  • Sermin in poselitev obalnega območja
  • Leto štirih cesarjev in vloga Poetovione
  • Markomanske vojne, cesar Mark Avrelij in Tit Varij Klement
  • Praetentura Italiae et Alpium in pomen Ločice pri Polzeli
  • Braniki Italije – Claustra Alpium Iuliarum
  • Castra in njen razvoj
  • Capris
  • Cestna mreža in njeno vzdrževanje v luči arheoloških najdb
  • Socialna in politična struktura provin
  • Villa rustica in villa maritima
  • Obrtne dejavnosti rimskih mest Norika in Panonije

Cilji:

Namen predmeta je poglobiti študentovo poznavanje specifične arheološke podobe obravnavanega prostora provinc Norika in Panonije s sosedstvom, jih seznaniti z njegovim pomenom in povezavo s političnimi, gospodarskimi in kulturnimi razmerami ter vplivom na razvoj v rimskem obdobju. Na osnovi poznavanja arheološke in zgodovinske slike prostora od prazgodovinskih kultur do rimskega obdobja, bodo študenti gradili in poglabljali vedenje in razumevanje tega območja, skupaj s podrobnejšim študijem posameznih segmentov materialne kulture, in jo interpretirali v skladu z zgodovinskim in političnim razvojem prostora. Poleg zgodovinskega okvira je poudarek na pomembnih kulturnih in civilizacijskih pridobitvah antičnega sveta, politični ureditvi in specifiki prostora. Študenti se bodo poglobljeno seznanili s pomembnimi politično-zgodovinskimi dogodki, ki so se odvijali na tem območju, z ljudstvi, ki so naseljevala in oblikovala ta prostor pred rimsko zasedbo, njihovimi kulturami, razvojem in ne nazadnje z njihovim kulturnim vplivom na civilizacijo rimske države. Pomemben element tvori podroben vpogled v potek osvajanja tega prostora in njegovo vključitev v rimsko državo, razvoj romanizacije, poselitve in upravne ureditve, zgodovino religije.

Splošne kompetence:

  • Razumevanje osnovnih konceptov znanstvenih izhodišč stroke, ki študenta/-ko usmerjajo k analiziranju in reševanju problemov.
  • Razvijanje zmožnosti za iskanje, izbiro in uporabo relevantnih podatkov in informacij izmed možnosti, ki jih ponujajo arheološki, zgodovinski in materialni viri pa tudi sodobna tehnologija.
Rimsko mesto kot vir romanizacije

Nosilec predmeta: prof. dr. Irena Lazar

Vsebina:

  • Historični razvoj rimske arhitekture
  • Vitruvij in njegov pomen; gradbeni materiali in organizacija trgovine s surovinami
  • Vrste arhitekture – profana, verska, vojaška
  • Rimsko mesto in njegov razvoj
  • Mesta na območju JV Alp in njihov razvoj (Nauportus, Emona, Celeia, Poetoviona, Neviodunum, Flavia Solva, Castra, Aquae Iasae)
  • Javne zgradbe rimskega mesta (forum in njegovi elementi, javni in svetiščni del foruma, bazilike…)
  • Akvileja od nastanka do zatona
  • Forumi rimskih mest od Jadrana do Panonije – Stanovanjska arhitektura Norika in Panonije – Svetišča in svetiščni kompleksi (zgodnja rimska svetišča keltsko-rimskega tipa, svetišča na podijih, kapitolij in njegov pomen, privatno verovanje)
  • Celeia in svetiščni kompleks ob reki
  • Mestna vrata in obzidja, utrdbe
  • Gradnja za trgovske in gospodarske potrebe mest (macellum, tabernae, portus…)
  • Mestne in primestne vile (villa urbana, villa suburbana, villa maritima, villa rustica)
  • Otium (kopališča, javne terme, gledailšča, odeoni, amfiteatri…)

Cilji:

Študentje pridobijo poglobljeno poznavanje razvoja urbanizma v antiki in njegovih značilnosti s poudarkom na rimskem obdobju. Spoznajo zasnove in načrtovanje mesta, planiranje prostora, mestnih predelov in njihove vloge v rasti in življenju mesta. Spoznajo se z bistvenimi arhitekturnimi elementi rimskega mesta (javna in privatna arhitektura, forum, svetiščni objekti, obrambna arhitektura…) in njihovo vlogo v življenju in razvoju urbane celote. Podrobneje spoznavajo predvsem razvoj mest na območju S Jadrana in JV Alp s sosedstvom. Pridobijo vpogled v pomen antičnega urbanizma in arhitekture za širitev romanizacije širšega prostora, ekonomske in gospodarske strukture in tudi prežitke antične dediščine v mlajših obdobjih.

Splošne kompetence:

Razumevanje osnovnih konceptov znanstvenih izhodišč stroke, ki študenta/-ko usmerjajo k analiziranju in reševanju problemov. Razvijanje zmožnosti za iskanje, izbiro in uporabo relevantnih podatkov in informacij izmed možnosti, ki jih ponujajo arheološki, zgodovinski in materialni viri pa tudi sodobna tehnologija.

Rimska umetnost – pomen in odmevi

Nosilec predmeta: doc. dr. Katarina Šmid

Področja raziskav in metode dela:

  • starejša zgodovina odkrivanja in študija antičnih, zlasti rimskih, umetnostnih ostalin s poudarkom na zgodnjem novem veku
  • pojem »rimska umetnost« v temeljnih delih umetnostne zgodovine in klasične arheologije 19. in 20. stoletja
  • odprti problemi periodizacije in definicije umetnosti rimske dobe na današnji stopnji njenega preučevanja
  • znanstvenokritična interpretacija materialnih virov za preučevanje rimske ter z njo tesno povezanih tradicij klasične in helenistične umetnosti
  • neposredni pisni viri za preučevanje umetnostne ustvarjalnosti rimske dobe ter njenega odnosa do klasičnih in helenističnih zgledov (npr. Vitruvij, Plinij Starejši, Pavzanias)
  • posredni literarni viri za preučevanje rimske umetnosti (umetnostnozgodovinsko relevantna pričevanja v ohranjenih literarnih delih grških in latinskih avtorjev).
  • seznanjanje s temeljnimi pričevanji o estetskih kategorijah in umetnostnoteoretičnih konceptih antične dobe s poudarkom na rimskem obdobju
  • družbeni položaj likovnih ustvarjalcev
  • stvaritve upodabljajočih umetnosti in njihovo občinstvo v javni in zasebni sferi
  • umetnostnozgodovinska problematika centra in periferije v rimskem obdobju
  • značilne pojavne oblike in umetnostne naloge rimske republikanske dobe
  • značilne pojavne oblike in umetnostne naloge avgustejske dobe kot temelja za izoblikovanje novih javnih funkcij upodabljajoče umetnosti v celotnem cesarskem obdobju
  • značilne pojavne oblike in umetnostne naloge principata in dominata
  • funerarna umetnost v Rimu in provincah s poudarkom na odprtih vprašanjih različnih funkcij in polivalentnih pomenov kiparskega ter slikarskega okrasa
  • javni spomeniki ter divergenčne tendence »pripovednosti« in »reprezentativnosti« v likovni ustvarjalnosti rimskega obdobja
  • vloga upodabljajočih umetnosti (kiparstvo, slikarstvo, mozaična umetnost) pri okraševanju stanovanjskih prostorov
  • mitološka motivika in njene mnogoznačne vsebinske premene v javnih in zasebnih kontekstih umetnosti rimskega obdobja

Cilji:

Predmet je namenjen ustrezno poglobljenemu spoznavanju najpomembnejših slogovnih in vsebinskih premen ter političnih, idejnih, religioznih in drugih kulturnozgodovinskih dejavnikov, ki so v rimski dobi – s poudarkom na obdobjih pozne republike, principata in dominata – ne le pomembno prispevali k postopni preobrazbi tistih že uveljavljenih umetnostnih nalog, ki so sicer deloma koreninile v raznolikih regionalnih tradicijah starejših kultur Apeninskega polotoka, zlasti pa so temeljile na zgodaj privzeti – in postopno docela asimilirani, čeprav često ustvarjalno presnovani – dediščini klasične grške umetnosti 5. in 4. stoletja pr. n. št. ter na pestri paleti pojavnih oblik helenistične likovne ustvarjalnosti od 3. stol. pr. n. št. dalje. Obenem pa bo veljala posebna pozornost tudi nespornemu pomenu antične umetnostne dediščine za evropsko likovno ustvarjalnost in kulturno zgodovino v poantičnih obdobjih.

Študije antičnega stekla

Nosilec predmeta: prof. dr. Irena Lazar

Področja raziskav in metode dela:

  • osnove proizvodnih tehnik; arheološke raziskave in metode dela; procesiranje in dokumentiranje gradiva; restavriranje, hranjenje in razstavljanje gradiva Viri
  • začetki uporabe stekla; antični avtorji, viri, arheološki viri; surovine, primarna in sekundarna proizvodnja; terminologija Prazgodovinsko obdobje
  • tehnologija; razvoj na Bližnjem Vzhodu, v Evropi in Egiptu; Sredozemlje
  • proizvodni centri, trgovina, transport; Slovenija
  • cvetoči dolenjski halštat, latensko obdobje; problem lokalne proizvodnje Helenizem
  • razvoj novih tehnik; viri surovin; odnos med umetnostjo in obrtjo Rimska doba
  • antični viri o steklu
  • razvoj in nadgradnja helenističnih tehnik – odkritje pihanja stekla
  • surovine in delavnice primarne proizvodnje v Sredozemlju
  • sekundarna proizvodnja, tehnologija delavnic in razvoj steklarskih centrov
  • tehnike uporabe kalupov (ulivanje, stiskanje, oblikovanje)
  • pihanje v kalup in optično pihanje
  • prosto pihanje, dekorativni postopki Rimski proizvodni centri Slovenija – lokalna proizvodnja Analize surovin in njihov izvor Zaton antike, srednji vek
  • ekonomske in trgovske spremembe ob zatonu antike; problem surovin in reciklaže; zaton obrti v Evropi, Bizanc in njegovi centri; ponovno rojstvo obrti
  • razvoj v Italiji in Nemčiji; spremembe surovin in proizvodnih postopkov; beneško steklo in glažute; glažute na Slovenskem

Cilji:

Namen predmeta je poglobitev študenta v študije antičnega stekla od začetkov do srednjega veka, s spoznavanjem specifičnosti posameznih obdobij. S poglabljanjem poznavanja razvoja tega dela materialne kulture in interpretacijo arheoloških ostalin, lahko arheolog specialist rekonstruira trgovske in prometne poti antičnega stekla, tehnološke postopke in vsakdanje dejavnosti skupnosti in kultur, ki so uporabljale steklo in njegove proizvode kot nepogrešljiv del materialne kulture in, ne nazadnje, odnos med obrtjo in umetnostjo steklarske industrije rimske dobe. Osrednja pozornost je namenjena zgodovini obrti in tehnologij povezanih z njo, njeni vlogi in pomenu v gospodarstvu, trgovini in vsakdanjem življenju, s poudarkom posebej na rimski dobi, in lokalni proizvodnji JV alpskega, jadranskega in sredozemskega prostora.

Splošne kompetence:

  • Razumevanje osnovnih konceptov znanstvenih izhodišč stroke, ki študenta/-ko usmerjajo k analiziranju in reševanju problemov.
  • Razvijanje zmožnosti za iskanje, izbiro in uporabo relevantnih podatkov in informacij izmed možnosti, ki jih ponujajo arheološki, zgodovinski in materialni viri pa tudi sodobna tehnologija.
Antična numizmatika

Nosilec predmeta: Doc. dr. Alenka Miškec

Potem ko študent spozna pomen numizmatike kot pomožne zgodovinske vede, se seznani z načini dokumentiranja novčnih najdb različnih obdobij in z izgrajevanjem registra najdb kot osnove za vse analize, ki so povezane z monetarnimi, ekonomskimi in političnimi vprašanji danega obdobja. Študent dobi vpogled v uporabo standardne literature za določevanje novčnih najdb, se seznani z metodološkimi problemi interpretacije novčnih najdb na izbranih primerih, dobi pa tudi osnoven oris razvoja denarja od predmonetarnih oblik plačilnih sredstev do začetka kovanja denarja v današnjem smislu besede v grškem svetu in se seznani z osnovami denarnih sistemov v času poselitve keltskih plemen ter z rimskim in bizantinskim denarnim sistemom od 3. stol. pr. Kr. do 7. stoletja po Kr. V nadaljevanju se študent seznani s prehodom iz denarništva poznobizantinskega obdobja na nov denarni sistem, pri čemer spozna pričetek kovanja srednjeveških novcev v številnih kovnicah v srednji Evropi, s poudarkom na severni Italiji in južni Avstriji ter še zlasti na ustanovitvi kovnic posvetne in cerkvene gosposke na prostoru današnje Slovenije (vzroki, vplivi). Predstavljen mu je odraz političnih vplivov na proizvodnjo denarja in prodiranje le-tega v denarni obtok.

Cilji:

Cilj predmeta je seznanjenje študentov z numizmatičnimi viri v antiki in srednjem veku in z metodami za njihovo kronološko, kulturno in socialno razlago. Natančnejše obravnave bo deležen prostor srednje in jugovzhodne Evrope ter osrednjega Mediterana.

Splošne kompetence:

Splošne kompetence obsegajo metodologijo analiziranja novčnih najdb in njihovo interpretacijo v zgodovinskem kontekstu.

Latinska epigrafika

Nosilec predmeta: Izr. prof. dr. Gregor Pobežin, doc. dr. Julijana Visočnik

Študent spozna epigrafsko stroko, njen pomen, vlogo in razvoj, vrste latinskih napisov v antiki, okrajšave, ki se na napisih pojavljajo in »obrazce«, po katerih je večina sestavljena. S pridobljenim znanjem je sposoben primerjave antičnih napisov z mlajšimi.

Poglavitne teme:

  • kratka zgodovina epigrafike
  • vrste antičnih napisov
  • proces romanizacije
  • tipične okrajšave
  • paleografske značilnosti
  • onomastika
  • rimska navada postavljanja spomenikov (epigraphic habit)
  • organiziranost lapidarija
  • epigrafske baze
  • napisi v srednjem veku
  • napisi v novem veku
  • pomen preučevanja napisov

Cilji in kompetence:

Cilj predmeta je študentom predstaviti latinsko epigrafiko s poudarkom na njenem začetku v rimskih časih, ki so tudi našemu prostoru prinesli prve pisane dokumente na trdem obstojnem materialu. Veda, ki se torej ukvarja z napisi (vklesani, vgravirani, puncirani) na trdih, obstojnih materialih (kamnu, kovinah, tudi lesu), ima svojo zgodovino, svoje zakonitosti, pripomočke, metode, in z vsem tem se bodo postopoma študenti seznanili. Glavni cilj predmeta »Latinska epigrafika« pa bo spoznavanje možnosti, ki nam jih obravnavana veda nudi za preučevanje nekega obdobja. Poudarek bo ponovno na antičnih socialnih, ekonomskih, kultnih, vojaških, onomastičnih, prozopografskih fenomenih, ki jih je mogoče preučevati predvsem s pomočjo latinskih napisov. Zanimivo pa si bo pogledati tudi napise kasnejšega nastanka (srednjeveške, novoveške) in na eni strani ugotavljati pomen antične tradicije, ki se je ohranjala, ter na drugi pokazati na vpliv, ki ga je krščanstvo pustilo tudi na tem področju.

Tako strukturiran program bo študente pripravil na samostojno branje in razumevanje vsebine latinskih napisov, s katerimi se je mogoče v praksi srečati. Študenti se bodo priučili metod in načinov, kako svoje temeljno znanje uporabiti tudi pri aktivnem in trajnostnem varovanju dediščine, saj latinski napisi predstavljajo izredno pomemben zgodovinski vir, ki se ga marsikje kot takega še ne upošteva. Seminarske vaje pa bodo študentom možnost, da še dodatno poglobijo poznavanje in razumevanje posameznih družbenih fenomenov, ki so izpričani na napisih. Pridobljeno znanje bo ustrezno dopolnilo in zaokrožilo vedenje, ki so ga študenti imeli že prej.

Viri za antično zgodovino

Nosilec predmeta: Izr. prof. dr. Gregor Pobežin

Mitološki nastavki zgodovinopisja

  • Genealogije
  • Homer
  • Heziod

Zgodovinopisje grške arhajske dobe

  • Logografi
  • Hekataj

Zgodovinopisje grške klasične dobe

  • Herodot
  • Tukidid
  • Ksenofont

Zgodovinopisje helenistične dobe

  • Zgodovinopisje grškega zahoda
  • Efor
  • Teopomp
  • Polibij

Izvori rimskega zgodovinopisja

  • Izrazi kolektivne memorije
  • Fasti pontificales
  • Annales
  • Izrazi zasebne memorije
  • Imagines maiorum

Zgodovinopisje rimske zgodnje in srednje republike

  • Analistika
  • stari analisti
  • srednji analisti
  • mlajši analisti
  • M. Porcij Katon

Zgodovinopisje rimske pozne republike

  • Cezar
  • Salustij

Zgodovinopisci iz obdobja principata

  • Livij
  • Velej Paterkul
  • Tacit

Grški rimskodobni zgodovinopisci

  • Diodor Sicilski
  • Dionizij Halikarnaški
  • Apijan
  • Lukijan
  • Kasij Dion
  • Flavij Jožef

Biografski pisci

  • Plutarh
  • Svetonij
  • Pisci cesarske zgodovine (Historia Augusta)

Poznoantično zgodovinopisje

  • Amijan Marcelin
  • Jordanes
  • Evzebij
  • Zosim
  • Prokopij

Srednjeveško zgodovinopisje

  • Krščanska kronistika
  • Bizantinsko zgodovinopisje

Cilji:

Študent/ka dobi pregled nad zgodovinopisnimi viri grške in rimske antike ter zgodnjega srednjega veka kot nasledka klasične antične in poznoantične krščanske tradicije; seznani se s temeljnimi zakonitostmi antičnega zgodovinopisja in njegovimi razvojnimi tendencami ter ob branju izbranih temeljnih zgodovinopisnih dokumentov razpoznava in razmejuje literarno in znanstveno vrednost antičnega oz. zgodnjesrednjeveškega zgodovinopisnega besedila. Z razčlenjevanjem posameznih sporočilnih ravnin poljubnega zgodovinopisnega besedila, z njegovim umeščanjem v specifičen zgodovinski časovni okvir in kulturnocivilizacijski kontekst ter s kontrastivno analizo besedila, zgodovinskih okoliščin dobe, v kateri je nastalo, ter morebitnimi znamenji intelektualnega dialoga z avtorjevimi sodobniki študent/ka razvije kritično distanco do obravnavanega besedila kot strogo zgodovinskega dokumenta. Študent/ka ob razstavljanju in izoliranju posameznih sporočilnih mrež iz poljubnih zgodovinopisnih dokumentov razvije zavest o problematičnem stališču, da je antično zgodovinopisno besedilo zgodovinski dokument per se, obenem pa v temeljnih konceptih, izoliranih iz posameznih zgodovinopisnih dokumentov, prepoznava temelje oz. nastavke razvoja sodobnega evropskega zgodovinopisja.

Splošne kompetence:

  • Sposobnost analitičnega vrednotenja poljubnega zgodovinopisnega besedila in razčlenjevanja njegovih posameznih sporočilnih ravnin.
  • Sposobnost aplikacije spoznanj o zgodovinopisni dejavnosti specifične zgodovinske dobe na splošni kulturni dialog ožjega kot tudi širšega zgodovinskega periodičnega okvira.
  • Širši uvid v specifične kulturnocivilizacijske razsežnosti posameznih zgodovinskih obdobij in sposobnost razumevanja vzporednih abstraktnih konceptov teh in kasnejših obdobij ter posledično prepoznavanje redukcije posameznih zgodnejših abstraktnih konceptov v kasnejših zgodovinskih obdobjih.
Slovanska arheologija

Nosilec predmeta: Doc. dr. Zrinka Mileunsić

Uvodni sklop predavanj zajema karakteristike germanskih in slovanskih ljudstev ter njihove selitve proti zahodu in jugu Evrope. V prvem delu se predstavi osnovna tipologija povezana s kronologijo in zgodovinskimi viri. V nadaljevanju sledi predstavitev zgodovine raziskav slovanske arheologije, pregled institucij ter literature in virov za področje arheoloških raziskav zgodnjega srednjega veka. Vsebina predavanj obsega predstavitev izbranih tem, ki omogočajo razumevanje življenja v času zgodnjega srednjega veka v Srednji in jugovzhodni Evropi. Vsako temo ilustrira pregled materialne kulture. Poleg spoznavanja vsakdanjega življenja in z njim povezanega arheološkega gradiva bodo predavanja vključevala še pregled proizvodnje in distribucije preko trgovine, vpliva religije in tehnike na življenje, navade in dojemanje sveta.

Cilji:

Cilj predmeta je predstaviti obdobje zgodnjega srednjega veka, čas od 5. do 12. stoletja, na osnovi arheoloških virov in zgodovinskih podatkov. Študent osvoji zgodovinska ozadja in jih vzporeja z materialnimi viri, odkritimi z arheološko metodo. Kombinacija obojega omogoča študentu rekonstrukcijo določenega življenjskega prostora.

Splošne kompetence:

Študent se nauči razumeti pojav selitve ljudstev, kot permanentnega procesa in ustalitev posameznih, še posebej slovanskih plemenskih skupnosti. Študent je seznanjen s temami, ki se soočajo z zgodovinskimi viri in so ključnega pomena za razumevanje načina razmišljanja, razvoja in procesov, ki so se dogajali na različnih ravneh življenja in so tako vplivali na oblikovanje materialne kulture in življenja nasploh.

Arheologija srednjega veka

Nosilec predmeta: Doc. dr. Zrinka Mileusnić

Vsebina predmeta obsega več različnih tematskih sklopov, ki omogočajo razumevanje obdobja srednjega in novega veka na območju jugovzhodno alpskega prostora ter arheoloških kontekstov in najdb iz istega časovnega obdobja na širšem evropskem nivoju. Uvodni sklop obsega vprašanja povezana z osnovnimi koncepti raziskav srednjeveškega in novoveškega obdobja, metodologije raziskav ter kronologije oziroma periodizacijie obdobja od 12. do 19. stoletja. V nadaljevanju sledi predstavitev zgodovine ključnih raziskav, pregled institucij ter literature in virov za področje arheoloških raziskav srednjega in novega veka v Evropi in v Sloveniji. Uvodna predavanja zaključi predstavitev naravoslovnih in humanističnih ved, katerih dosežki so v pomoč pri raziskavah in razumevanju materialne kulture srednjega in novega veka. Vsebina predavanj obsega predstavitev tem, ki omogočajo razumevanje življenja v času srednjega in novega veka. Vsako temo ilustrira pregled ostankov materialne kulture. Poleg spoznavanja vsakdanjega življenja in z njim povezanih ostankov bodo predavanja vključevala še pregled proizvodnje, trgovine, vpliva religije in tehnike na življenje, navade, dojemanje sveta ter odsev vsakdanjega v umetnosti.

Cilji:

Cilj predmeta je poglobiti splošno znanje o obdobju srednjega in novega veka na območju jugovzhodno alpskega prostora na osnovi analiz in primerjav arheoloških in zgodovinskih virov.

Splošne kompetence:

Študent poglobi splošno znanje o kronologiji srednjega in novega veka ter se seznani s sodobnimi metodologijami na področju raziskav dediščine srednjega in novega veka. Seznani se tudi z najnovejšimi analizami, teorijami in interpretacijami na specifičnem znanstvenem področju. Na podlagi pridobljenega znanja je sposoben samostojno uporabiti nove raziskovalne metode in analize. Izsledke raziskovalnega dela je sposoben interpretirati na višji znanstveni ravni ter jih na ustrezen način predstaviti javnosti.

Srednjeveška arheologija Balkana

Nosilec predmeta: doc. dr. Vesna Bikić, doc. dr. Zrinka MIleusnić

Vsebino predavanj pri predmetu Dediščina srednjega veka Balkana lahko razdelimo v štiri sklope, ki izhajajo iz zgodovinske situacije in s tem pogojenih vplivnih področij: na uvodni sklop tem, dediščino Bizanca, Benetk in na dediščino turškega cesarstva. Uvodni sklop predavanj obsega teme, obvezne za raziskovanje in razumevanje srednjeveške dediščine kot je poznavanje kronologije, osnovni pregled materialne kulture, viri in odnos med različnimi tipi virov, prostorske celote in arhitektura, aspekti vsakdanjega življenja in pregled najpomembnejših institucij in literature. V nadaljevanju se znotraj vsakega tematskega sklopa predstavijo naslednje teme: kronološki okvir, viri in značilnosti vsakdanjega življenja in odnos do smrti skozi pregled materialnih ostankov. Vsebina obsega tudi teme, ki dodatno ilustrirajo dogodke v času srednjega in novega veka kot so: umetnost – vplivi na predmete vsakdanjega življenja in vir za preučevanje vsakdanjega življenja, novosti v tehniki in znanosti, ki so vplivale na spremembe v materialni kulturi, proizvodnja in trgovina s predmeti, vplivi in ideje, ki se kažejo v arheoloških ostankih.

Cilji:

Cilj predmeta je seznaniti študenta z dediščino srednjega veka s poudarkom na arheološki dediščini Balkana. Na podlagi reprezentančnih primerov ohranjene arheološke dediščine se študentu predstavi zgodovinski potek dogajanj in njegove posledice, prepoznavne v materialni kulturi. Študent se seznani tudi s spomeniki arhitekture in umetnosti. Za boljše razumevanje zgodovinskega ozadja in materialne kulture se študentu predstavijo teme povezane z religijo, umetnostjo, arhitekturo, gospodarstvom.

Splošne kompetence:

Študent se nauči razumeti zakaj so postavljene določene časovne meje in različna poimenovanja časovnih odsekov ter razumeti vzroke za uvedbo teh, kakor tudi razumeti spremembe in posledice sprememb, ki so pomenile konec nekega in začetek novega obdobja. Študent je seznanjen s temami, ki neposredno ne sodijo v arheologijo, so pa ključnega pomena za razumevanje načina razmišljanja, razvoja in procesov, ki so se dogajali na različnih nivojih življenja in so tako vplivali na oblikovanje materialne kulture in življenja nasploh. Na podlagi pridobljenega znanja študent izbere temo in jo na kratko predstavi ostalim slušateljem. Razumevanje gradiva in posameznih tem se poglobi tudi s predavanji gostujočih predavateljev.

Arheologija Serenissime

Nosilec predmeta: Doc. dr. Zrinka Mileusnić

Uvodni sklop predavanj je razdeljen na tri dele. V prvem delu se predstavi osnovna problematika povezana s kronologijo. V nadaljevanju sledi predstavitev zgodovine raziskav, pregled institucij ter literature in virov za področje arheoloških raziskav srednjega in novega veka. Uvodna predavanja zaključi predstavitev naravoslovnih in humanističnih ved, katerih dosežki so v pomoč pri raziskavah in razumevanju srednjega in novega veka. Vsebina predavanj obsega predstavitev tem, ki omogočajo razumevanje življenja v času srednjega in novega veka v Sredozemlju. Vsako temo ilustrira pregled ostankov materialne kulture. Poleg spoznavanja vsakdanjega življenja in z njim povezanih ostankov bodo predavanja vključevala še pregled proizvodnje, trgovine, vpliva religije in tehnike na življenje, navade, dojemanje sveta ter odsev vsakdanjega v umetnosti.

Cilji:

Cilj predmeta je predstaviti obdobje od 5. do 18. stoletja na osnovi arheoloških odkritij in zgodovinskih podatkov.

Splošne kompetence:

Študent se nauči razumeti zakaj so postavljene določene časovne meje in različna poimenovanja časovnih odsekov ter razumeti vzroke za uvedbo teh, kakor tudi razumeti spremembe in posledice sprememb, ki so pomenile konec nekega in začetek novega obdobja. Študent je seznanjen s temami, ki neposredno ne sodijo v arheologijo, so pa ključnega pomena za razumevanje načina razmišljanja, razvoja in procesov, ki so se dogajali na različnih nivojih življenja in so tako vplivali na oblikovanje materialne kulture in življenja nasploh. Na podlagi pridobljenega znanja študent izbere temo in jo na kratko predstavi ostalim slušateljem. Razumevanje gradiva in posameznih tem se poglobi tudi s predavanji gostujočih predavateljev.

Arheološke analize materialne kulture

Nosilec predmeta: Doc. dr. Alenka Tomaž

Predmet je koncipiran kot seminarsko delo z izbranimi temami, ki se dotikajo osnovnih pojmov, standardnih postopkov dela, načinov interpretacije ter objav arheološke materialne kulture. Materialna kultura (definicija pojma, obseg pojma, predstavitev osnovne literature); standardni postopki arheološke analize materialne kulture in interdisciplinarne raziskave materialne kulture; predstavitev standardnih postopkov arheološke analize posameznih sklopov materialne kulture npr.: arheološke analize kamnitih, keramičnih, kovinskih predmetov in predmetov iz stekla; predstavitev možnosti uporabe interdisciplinarnih raziskav pri arheološkem vrednotenju materialne kulture npr.: vsebine drugih strok, ki omogočajo vrednotenje rezultatov v arheologiji; objave arheološke materialne kulture: vrste objav in sodoben način objave arheološkega gradiva, predstavitve izbranih objav; praktično delo, arheološke analize drobnega gradiva od primarne obdelave do priprave gradiva za objavo.

Cilji:

Namen predmeta je seznaniti študenta s standardnimi postopki obdelave in interpretacije arheološke materialne kulture. Poseben poudarek je namenjen praktičnemu delu, pri čemer naj se študent seznani z možnostmi, ki jih analiza posameznih skupin gradiva daje za kulturno-zgodovinsko sliko. Vzporedno program predstavlja tudi pregled standardnih objav arheološke materialne kulture. Prejeto znanje omogoča samostojno raziskovalno delo od trenutka, ko najdba postane del arheološke informacije do njene interpretacije in objave.

Splošne kompetence:

Poseben poudarek je namenjen praktičnemu delu, pri čemer naj se študent seznani z možnostmi, ki jih analiza posameznih skupin gradiva daje za kulturno-zgodovinsko sliko. Vzporedno program predstavlja tudi pregled standardnih objav arheološke materialne kulture. Prejeto znanje omogoča samostojno raziskovalno delo od trenutka, ko najdba postane del arheološke informacije do njene interpretacije in objave.

Arheologija predantične Evrope

Nosilec predmeta: doc. dr. Martina Blečić Kavur

Študent dobi osnove metodoloških vidikov prazgodovinskih raziskav ob izbranih sklopih naselbinskih, grobiščnih in depojskih virov za kovinska obdobja; osnovni oris kulturnih skupin zadnjih štirih tisočletij pred našim štetjem na prostoru južnega dela srednje Evrope, Balkana in Apeninskega polotoka; primerjavo časovne in prostorske dinamike podobnosti in razlik med predstavljenimi regionalnimi arheološkimi skupinami na navedenem prostoru; v tem časovno-prostorskem okviru je vsako študijsko leto predvidena natančnejša obravnava posamičnih arheoloških fenomenov, kot npr. zgodnja metalurgija, depojske najdbe, situlska umetnost, itd. ter soočenje zgodnjih antičnih zgodovinskih virov s prazgodovinskimi arheološkimi kulturnimi skupinami ob koncu železne dobe: primerjanje etnične istovetnosti z zgodovinskimi in arheološkimi viri.

Cilji:

Cilj predmeta je seznanjenje študentov z arheološkimi viri za čas bakrene, bronaste ter železne dobe in z metodami za njihovo kronološko, kulturno in socialno razlago. Natančnejše obravnave bo deležen prostor srednje in jugovzhodne Evrope ter osrednjega Sredozemlja.

Splošne kompetence:

Predmet je zastavljen kot oris arheologije in je namenjen študentom zgodovinskih, geografskih in antropoloških usmeritev. Seznanja z arheologijo kot vedo, ki se ukvarja z analiziranjem ostankov materialne kulture iz preteklosti.

Stare sredozemske civilizacije

Nosilec predmeta: prof. dr. Irena Lazar

Propad velikih civilizacij je proti koncu drugega tisočletja pr. Kr. povečal dinamiko migracijskih tokov in medkulturnih povezav v celotnem območju Sredozemlja in širšem zaledju. To se najbolje izraža v materialni in duhovni kulturi. Intenziteta trgovskih kontaktov je povzročila široko razprostranjenost produktov, ki so bili prej značilni za določen kulturni krog. Izmenjava produktov je potegnila za seboj tudi spoznavanje novih tehnik v pridobitvi in obdelavi naravnih dobrin. Kljub temu je razlika v razvojni stopnji med kulturami še vedno očitna. Definiranje glavnih motivov za raznolikost obsega velik razpon tematskih sklopov, ki vključujejo predvsem geografske karakteristike in lokalno genezo specifičnega kulturnega kroga. Gibalo kulturnih procesov v Sredozemlju je predstavljala stara egipčanska civilizacija. Čeprav je njena vloga v mediteranskem kontekstu zelo statična, prostorsko orientirana samo na obrežje dolino reke Nil, je predvsem religiozni segment egipčanske kulture presegel meje Sredozemlja in segel vse do zahodne in severne Evrope na eni strani in globoko proti Aziji na drugi strani. Slika Egipta se v zadnjem tisočletju pr. Kr. močno spremeni, saj je obdobje velikih dinastij že minilo. Izpostavljen je zunanjim vplivom in izrazitim notranjim političnim preobratom. Vladajo mu Libijci, Etiopci, Perzijci, Grki in na koncu po smrti Kleopatre postane del rimskega cesarstva. Politično-ekonomska dominantna pozicija Egipta je postopoma izginjala, ostala pa je trdna struktura verskega aparata, ki je skrbel za kontinuiteto kulta faraona in za stabilnost božanskega panteona. Kult faraona je fasciniral predvsem dinastijo Ptolemajcev, ki je izhajala iz grške Makedonije, kasneje pa tudi Rimljane, med katerimi je še posebej izstopal cesar Dioklecijan. Njegova palača v Splitu je izjemen dokument manifestacije starodavnega faraonskega kulta, ki se je odvijal v času, ko se je uradno častil rimska božanstva, v resnici pa se je čutil vedno večji pritisk krščanstva. Sinteza medkulturnih povezav v Sredozemlju bo med drugim izpostavila tudi konkreten primer s področja materialne kulture. To je t. i. situlska umetnost, ki je z motivnim svetom prisotna v vseh mediteranskih civilizacijah, njen vsebinski kontekst pa ima osnovo v mitologiji Mezopotamije, v epiki homerske Grčije in v religioznih predstavah starega Egipta.

Cilji in kompetence:

Glavna tema predmeta bo predstavitev mediteranskega prostora v obdobju zadnjega tisočletja pr. Kr. Poudarek bo na medkulturnih povezavah, ki so se izražale v materialni in duhovni kulturi. Izhodiščna tema bo stari Egipt, iz katerega izhajajo raznovrstni vplivi na vse ostale civilizacije mediteranskega bazena. Specifikacija vplivov bo zajela vsak kulturni krog posebej, med drugim tudi severni Jadran z zaledjem jugovzhodno-alpskega prostora. Izbrane vsebinske probleme bo študent nadgrajeval s samostojnim in poglobljenim študijem in raziskovanjem.

Antična grška in rimska zgodovina

Nosilec predmeta: Prof. dr. Irena Lazar, izr. prof. dr. Gregor Pobežin

Poleg zgodovinskega okvirja bo poudarek na kulturnih in civilizacijskih pridobitvah antičnega sveta in politični ureditvi v posameznih obdobjih. Obema sklopoma, grški in rimski zgodovini, bo načeloval uvod v študij grške oz. rimske zgodovine, kjer bo izpostavljena poglavitna najnovejša literatura, historični (in arheološki) viri ter podrobna splošna literatura. V poglavjih o predhomerski Grčiji, arhaični, klasični in helenistični dobi pri Grkih, rimski republiki, zgodnji in pozni cesarski dobi ter pozni antiki, bo poudarek na izbranih temah in na posameznih vprašanjih, kjer bo izpostavljena tudi podrobna literatura. Poseben poudarek bo namenjen seznanitvi študentov z ljudstvi, ki so oblikovala ta prostor v obdobju grške civilizacije in pred rimsko zasedbo, s potekom priključitve tega prostora k rimski državi, razvojem znotraj rimske države, začetki krščanstva na tem prostoru. Ob kronološkem orisu se študente poglobljeno seznanja z viri, ki jih imamo na voljo za posamezna obdobja antične zgodovine. Pri tem se jim poleg literarnih predstavi tudi epigrafske in arheološke vire, ki dopolnjujejo našo podobo antičnega sveta. Namen seminarja je razvijati kritičen odnos študentov do ohranjenih virov, spoznavanje postopkov historične metode in uvajanje v samostojno znanstveno delo.

Cilji in kompetence:

Namen predmeta je študente podrobno seznaniti z izbranimi poglavitnimi obdobji iz zgodovine stare Grčije in Rima, njunimi političnimi, gospodarskimi in kulturnimi razmerami in vplivom na kasnejši razvoj Evrope. Predmet študentom nudi poglobljen vpogled in poznavanje rimske zgodovine obravnavanega prostora, jih seznani s političnimi, gospodarskimi in kulturnimi razmerami ter vplivom na kasnejši razvoj. Poleg zgodovinskega okvira je poudarek na pomembnih kulturnih in civilizacijskih pridobitvah antičnega sveta in politični ureditvi v posameznih obdobjih. Ob sočasni predstavitvi zgodovine na prostoru jugovzhodnih Alp in severnega Jadrana se študenti poglobljeno seznanijo s posameznimi politično-zgodovinskimi dogodki, ki so se odvijali na tem območju, z ljudstvi, ki so naseljevala in oblikovala ta prostor pred rimsko zasedbo, njihovimi kulturami, razvojem in ne nazadnje z njihovim kulturnim vplivom na novo oblikovane enote rimske države. S tem si študentje pridobijo poglobljeno poznavanje jadranskega prostora z zaledjem in njegovega zgodovinskega razvoja skozi antično obdobje. Ob tem se jim predstavijo pisni antični viri in številni epigrafski in arheološki viri, ki poleg literarnih tekstov velikokrat bistveno dopolnjujejo našo podobo antičnega sveta. Namen seminarja je razvijati kritičen odnos študentov do ohranjenih virov, spoznavanje postopkov historične metode in uvajanje v samostojno znanstveno delo. Izbrane vsebinske probleme bo študent nadgrajeval s samostojnim in poglobljenim študijem in raziskovanjem.

ARHEOLOGIJA
Študijski program
Predmetnik
Opisi predmetov
KONTAKT

Referat za podiplomski študij

Univerza na Primorskem Fakulteta za humanistične študije
Titov trg 5, 6000 Koper

Tel.: +386 (0)5 663 77 52
E-naslov: referat.podiplomski@fhs.upr.si

Doktorski študijski programi

Skip to content