Jezik in medkulturnost

Opisi predmetov doktorskega študijskega programa

Predmeti doktorskega študija

Metodologija raziskovanja jezikov
Nosilci: prof. dr. Carmel Mary Coonan, prof. dr. Rita Scotti Jurić, prof. dr. Sonja Novak Lukanovič,  izr. prof. dr. Nives Zudič Antonič, doc. dr. Anja Zorman, doc. dr. Helena Bažec

Predmet seznani študente s temeljnimi teorijami, raziskovalnimi modeli in pristopi raziskovanja glede na predmet preučevanja, raziskovalne cilje in namen raziskave.

Vsebinski sklopi:

  1. Književnost

Predmet nudi poglobljen in diferenciran pregled estetskih, specifično literarnih, filozofskih, socioloških, kulturoloških, literarnozgodovinskih idr. teorij, kot so: pojmovanje literarne resničnosti v luči fenomenološke teorije umetnosti, literarna hermenevtika, literarna ontologija, tekstna kritika, filološka kritika, ruski formalizem, tartujska šola, semiotika, strukturalizem, poststrukturalizem, postmodernizemdekonstrukcija, psihologija, psihoanaliza in literarna kritika; angleška in ameriška veja kulturnih študij, medkulturne študije, medkulturna hermenevtika, feministična literarna veda, marxistične teorije,  novo kritištvo, empirična literarna znanost, teorije diskurza, študije spolov.

  1. Jezikoslovje

Teoretično-metodološki pristopi v raziskovanju jezika z vidika opisnega jezikoslovja (strukturalna slovnica, tvorbena slovnica, funckionalistična slovnica), uporabnega jezikoslovja (sociolingvistike, psiholingvistike, usvajanja jezika, dvojezičnosti) in  protistavne slovensko-italijanske analize.

  1. Didaktika jezikov

Teoretično in empirično raziskovanje učenja in poučevanja jezikov. Eksperimentalna in opazovalna raziskava: jezikovni, sociolingvistični, etnografski, psihometrični pristop; študija primera; akcijsko raziskovanje; didaktični eksperiment.

  1. Prevodoslovje

V sklopu predmeta se študent seznani s kvalitativno in kvantitativno oziroma združeno raziskovalno metodologijo, ki jo lahko aplicira na kontrastivni, kognitivni, sociolingvistični ali medkulturni pristop k prevajanju. Poudarjene bodo predvsem empirične raziskovalne metode osredotočene na analizo posameznih prevodnih faz in besedilnih zvrsti, kot so zanesljivi viri in zbiranje podatkov, časovna in prostorska dimenzija raziskave, deduktivni in induktivni modeli oblikovanja teorij, računalniška obdelava podatkov (sestava in delo s korpusi), izbor primerne metode in vidiki interdisciplinarnega pristopa k prevajanju.

  1. Jeziki v stiku in medkulturnost

Predmet nudi poglobljen pregled raziskav medkulturne komunikacije in jezikov v stiku na podlagi treh najpogosteje uporabljenih metodoloških pristopov na tem področju: družbeno-znanstveni, interpretativni in kritični. V sklopu predmeta bodo obravnavani različni vidiki in filozofske hipoteze glede različnosti in sobivanja v svetu. Znotraj vsakega pristopa bodo analizirane najpogosteje rabljene metode, kot npr. kvantitativne metode zbiranja podatkov, raziskava (ankete in testiranja), intervjuji, etnografsko opazovanje in besedilna kritika.

Preverjanje in ocenjevanje znanja
Končno ocenjevanje (pisni/ustni izpit) 100%

Književnost
Nosilki: izr. prof. dr. Nives Zudič Antonič, prof. dr. Enrica Villari

Predmet književnost usposablja študente na višjih ravneh poznavanja in razumevanja vsebin in temelji na teoretično-primerjalnih povezavah (gibanj, avtorjev, del, tem in problematik, s katerimi se ukvarjajo), s posebnim poudarkom na družbeno-zgodovinskem okvirju ter filološki in besedilni razvejanosti v celotni zgodovini književnosti izbranega jezika, od začetkov preko renesanse in sodobnosti.

Vsebine predmeta obravnavajo različna področja, in sicer: stara italijanska/angleška književnost, moderna in sodobna italijanska/angleška književnost, zgodovina literarnih in umetniških žanrov, literarna historiografija, teorija književnosti, jezik, pisanje, književnost, literarne besedilne vrste, kritika: pojmi, teorije in metode, kritika kot literarni žanr, kritiški zapisi, kritika poezije, sociologija književnosti, vpliv književnosti na družbo, didaktika književnosti.

Cilj predmeta je seznaniti študente z glavnimi obdobji književnosti od začetkov dalje, hkrati pa jih opozoriti tudi na povezanost književnosti s kulturo različnih zgodovinskih obdobij. Študentje se bodo srečali z glavnimi literarnimi žanri ter spoznali osrednje literarne predstavnike posamezne dobe. Študentje se bodo poglobili v temelje italijanske književnosti in bodo sposobni kritične refleksije o posameznih tokovih.

Preverjanje in ocenjevanje znanja / Assessment:

Krajši pisni izdelek: 50%
Končno ocenjevanje (pisni/ustni izpit): 50%

Jezikoslovje
NosilciProf. dr. Alessandra Giorgi, doc. dr. Anja Zorman, doc. dr. Suzana Todorović, doc. dr. Jadranka Cergol, prof. dr. Guglielmo Cinque, doc. dr. Helena Bažec

Predmet jezikoslovje sestavljajo vsebine, ki pokrivajo različna področja preučevanja jezikov s historičnega in sodobnega vidika. Študent poglobi predvsem vsebine področja doktorske raziskave, z ostalimi se seznani v meri, kolikor je smiselno glede na temo doktorske disertacije.

Vsebine:

Diahrono jezikoslovje. Diahrono raziskovanje jezikov. Zgodovinsko jezikoslovje. Primerjalno jezikoslovje.

Skladnja. Funkcionalizem in formalizem kot teoretična pristopa. Skladenjska zgradba (stavčnočlenski odnosi, besedna zveza in stavek, besednozvezna zgradba; argumentna zgradba; formalizacija skladenjske zgradbe), vrstni red stavčnih sestavnikov, skladenjski procesi: trpnik, kauzativne in druge zgradbe, skladenjska pravila in njihove lastnosti.

Fonetika in fonologija. Samoglasniški in soglasniški sistemi različnih jezikov. Segmentna analiza, struktura zloga, besedni naglas, vezani govor. Naglašenost in poudarjenost. Stavčna intonacija. Kontrastivna fonetika in fonologija. Akustična analiza govora.

Besediloslovje in besedilna slovnica. Različne definicije besedil, koherenca in kohezija v besedilu ter druga merila besedilnosti. Endoforika, eksoforika, anaforika, kataforika, deiksa, referenca, koreferenca, kontiguiteta, rekurenca in sledje, slovnična, semantična ter stilistična kohezivna sredstva, pomen in smisel besedila, členitev po aktualnosti, izotopija.

Kontaktno jezikoslovje. Jezikovni in kulturni stik. Jezikovna politika in jezikovno načrtovanje. Dvo ali večjezičnost posameznika, skupine in družbena dvojezičnost. Dvojezičnost, diglosija, dilalija. Jezikovno spreminjanje zaradi stikov. Medkulturni odnosi, razvoj medkulturne občutljivosti.

Kontrastivno jezikoslovje. Protistavna analiza jezikov na vseh ravneh jezika (glasoslovni, oblikoslovni, skladenjski, pomenoslovni in pragmatični). Medjezikovna primerljivost, transfer, vmesni jezik, pojem napake, jezikovna in kulturna specifičnost. Tipologija interferenc. Jezikovne in kulturnospecifične značilnosti besedilnih zvrsti. Kontrastiranje besedilnih elementov. Kontrastiranje jezikov na problemskih sklopih: število, časovnost in modalnost; besedotvorni postopki; sopomenskost, protipomenskost; vezljivost, glagolski način; večpomenskost in lažni prijatelji; onomastika.

Leksikografija. Definicije in tipologije slovarjev (splošni in specializirani, eno- in večjezični, sodobni in etimološki, tiskani in elektronski). Struktura slovarjev:  členitev pomena, definicije v enojezičnem slovarju, prevodne ustreznice v dvojezičnem slovarju, vloga zgledov rabe, frazemi. Raba korpusov v leksikografiji. Sodobni problemi in metode raziskovanja.

Leksikologija. Definicija pojma beseda, morfem, lema in ubesedenje. Leksem in pomenski odnosi (denotacija, konotacija in stil; vezljivostni pomen; monosemija, polisemija; sinonimija, antonimija, hiponimija; metaforika). Spremembe v obliki in pomenu skozi čas, neologizmi. Elementi kontrastivne leksikologije.

Medjezikovno posredovanje. Medjezikovno posredovanje kot proces in produkt. Ekvivalenca in funkcijsko naravnani pristopi pri medjezikovnem posredovanju. Strategije in tehnike pisnega in ustnega posredovanja med jezikoma. Merila kakovosti posredovanega besedila. Vloga prevajalca in njegovih kompetenc ter pravic.
 
Preverjanje in ocenjevanje znanja / Assessment:
Krajši pisni izdelek: 50%
Končno ocenjevanje (pisni/ustni izpit): 50%

Didaktika jezikov
Nosilci: Prof. dr. Carmel Mary Coonan, izr. prof. dr. Nives Zudič Antonič, doc. dr. Anja Zorman

Predmet didaktika jezika sestavljajo vsebine, ki pokrivajo različna področja preučevanja učenja in poučevanja jezika. Poseben poudarek je na preučevanju jezika in stika z jezikom na tradicionalno večjezičnem in večkulturnem območju Slovenske Istre. Vsebine predmeta so osredinjene na:

(a) preučevanje učnega procesa na področju jezikov, s posebnim poudarkom na družbenem in šolskem kontekstu, za katerega se izobražuje posamezni bodoči učitelj (italijanščina ali angleščina kot prvi jezik, kot tuji jezik in kot drugi jezik oz. jezik okolja); in

(b) didaktično obravnavo literarnih besedil v intertekstualni perspektivi (osnovana na načelih analize primerjalne književnosti) in medkulturni perspektivi, ki sta usmerjeni na bralca.

Študent poglobi predvsem vsebine področja doktorske raziskave, z ostalimi se seznani v meri, kolikor je smiselno glede na temo doktorske disertacije.

Teme:

Najnovejša teoretična spoznanja s področja učenja jezikov in njihovo povezovanje s spoznanji iz zgodovine glotodidaktike in njej stičnih ved.

Kultura in medkulturna občutljivost pri pouku jezikov.

Psihološke podlage pri učenju jezikov, vloga kognicije in metakognicije.

Induktivni razvoj jezikovne kompetence: vezljivostna slovnica (grammatica valenziale), jezikovno analitično branje, jezikovna sestavljanka.

Procesi in dejavniki učenja drugih/tujih jezikov: vloga maternega jezika, jezikovni vnos, vmesni jezik, razvoj jezikovnih zmožnosti, jezikovni transfer, dvojezičnost.

Faze didaktičnega procesa: načrtovanje – izvedba – preverjanje in ocenjevanje znanja – refleksija o izvedbi učnega procesa.

Snovanje programov in gradiv za učenje in poučevanje jezikov: analiza kakovosti obstoječih učnih gradiv in programov ter predlogi za spremembe. Uporaba IKT kot oblika dela v šoli in kot možnost učenja na daljavo (npr. v spletnih učilnicah). Interaktivnost digitalnih učnih gradiv kot možnost za razvoj sporazumevalne zmožnosti. Recepcija besednega in avdio-vizualnega diskurza.

Profil in razvoj učitelja jezikov: inštrumenti in postopki avtorefleksije, vrednote učiteljev jezikov v večkulturnih in večjezičnih razredih.

Načrtovanje, izvedba in ovrednotenje raziskave na področju glotodidaktike ter prenos rezultatov v prakso (npr. razvoj novega učnega gradiva).

Preverjanje in ocenjevanje znanja:
Krajši pisni izdelek: 50%
Končno ocenjevanje (pisni/ustni izpit): 50%

Večjezičnost in medkulturnost
Nosilka: doc. dr. Neva Čebron

Predmet seznani študente z vsemi pomembnimi sodobnimi vpogledi v proces medkulturnega sporazumevanja v večjezičnih družbenih okoljih.

Pozornost bo namenjena preučevanju vloge kulture, jezika, družbene moči, ki vplivajo na sporazumevanje, na dojemanje družbene in kulturne identitete, na odnos do »drugačnosti«, na adaptacijo in akulturacijo. Predelovali bomo osrednje koncepte medkulturnosti, medkulturno sporazumevalno zmožnost, transkulturno državljanstvo in koncept »lingvakulture« v učnem okolju, v poslovnem okolju in širše v družbi.

Poglavitne teme:

  • Uvodni pogledi na koncepte kulture, sporazumevalne zmožnosti, medkulturnega sporazumevanja in raziskovanja medkulturne sporazumevalne zmožnosti.
  • Transkulturnost, diskurz in »lingvakultura«.
  • Različne opredelitve medkulturnega sporazumevanja in medkulturne sporazumevalne zmožnosti.
  • Etnocentrizem, stereotipskost, predsodki, oblikovanje skupinske identitete.
  • Dvojezičnost, mnogojezičnost, raznojezičnost in jezikovna identiteta.
  • Strategije medkulturne in čezkulturne prehodnosti.
  • Kritična medkulturna vzgoja v družbenem in institucionalnem okolju interncionalizacije in globalizacije.
  • Pogledi na medkulturnost in večjezičnost v uradnih dokumentih EU in OZN. Definiranje medkulturnosti in večjezičnosti v šolskih kurikulih in učbenikih.

Preverjanje in ocenjevanje znanja:
Daljši pisni izdelek 20%
Javni nastop ali predstavitev 20%
Drugo – raziskovalni projekt 60%

Italijanski jezik kot jezik okolja
Nosilka: doc. dr. Anja Zorman

Predmet Italijanski jezik kot jezik okolja sestavljajo vsebine, ki pokrivajo različna področja preučevanja italijanskega jezika s historičnega in sodobnega vidika. Poseben poudarek je na preučevanju italijanščine in stika z italijanščino na tradicionalno večjezičnem in večkulturnem območju Slovenske Istre. Študent poglobi predvsem vsebine področja doktorske raziskave, z ostalimi se seznani v meri, kolikor je smiselno glede na temo doktorske disertacije.

Vsebine:

Opisno jezikoslovje italijanskega jezika. Accademia della crusca. La grande grammatica di consultazione. La grammatica valenziale.

Slovensko-italijanski jezikovni in kulturni stik v Sloveniji, predvsem na območju Slovenske Istre. Jezikovna politika in jezikovno načrtovanje. Dvo ali večjezičnost posameznika, skupine in družbena dvojezičnost. Medkulturni odnosi, razvoj medkulturne občutljivosti.

Jezikovni razvoj enojezičnih in večjezičnih otrok: razvojne faze, kognitivni in socio-kulturološki vidiki usvajanja in razvoja jezika oz. jezikov. Naravni red zaporednega usvajanja italijanščine kot drugega/tujega jezika.

Italijanizmi v slovenščini in slovenizmi v italijanščini v govorih na obeh straneh meje (prevzetki, sposojenke). Stilistične značilnosti prevzetih besed.

Etimologija besedja italijanskega izvora. Definicija etimologije, zgodovina in pomen termina etimologija. Zgodovina etimološkega raziskovanja od začetka 20. stol. Sodobni problemi in metode. Teoretske podlage s področja sociolingvistike, etnolingvistike in drugih stičnih znanosti. Etimološki slovar: vrste, tehnične in metodološke posebnosti.

Slovensko-italijanska protistavna analiza na vseh ravneh jezika (glasoslovni, oblikoslovni, skladenjski in pomenoslovni). Prisotnost italijanskega elementa v slovenskem in slovenskega elementa v italijanskem narečju Slovenske Istre.

Mehanizmi spreminjanja jezikov na vseh ravneh jezika (glasoslovni, oblikoslovni, skladenjski in pomenoslovni). Vzroki za spreminjanje jezikov posameznikov in skupin. Interpretacije jezikovnih sprememb.

Slovensko-italijansko medjezikovno posredovanje. Strategije in tehnike pisnega in ustnega posredovanja med jezikoma.

Preverjanje in ocenjevanje znanja:
Krajši pisni izdelek: 50%
Končno ocenjevanje (pisni/ustni izpit): 50%

Jezikovne politike in jeziki v stiku
Nosilka: prof. dr. Sonja Novak Lukanović

  • Etničnost: individualni in kolektivni vidiki etničnosti; kulturna identiteta posameznika in medkulturnost družbe. Poznavanje teorije in prakse evropskih okolij.
  • Nacionalne pravice v mozaiku evropske raznolikosti v skladu z mednarodnimi konvencijami. Poznavanje temeljnih dokumentov.
  • Jezikovne politike, jeziki in družbena interakcija, moč jezika. Študije primera.
  • Jezik v večkulturnih družbah: informacijska, komunikacijska, politična in ekonomska vloga jezika. Priprava seminarskih in projektnih nalog.
  • Jezikovno/komunikacijsko prilagajanje v večkulturnih družbah (strategije jezikovnega /komunikacijskega prilagajanja, teorija etnolingvistične identitete, teorija stališča do jezika). Analiza posameznih okolij in družbenih situacij.
  • Ekonomski vidik jezika: jezik in ekonomija – ekonomski parametri jezika (normativni in subjektivni).
  • Večjezičnost / večkulturnost in ekonomija (vrednost jezikovne raznolikosti, vrednost medskupinske komunikacije, vrednost jezikovne vitalnosti). Priprava seminarskih in projektnih nalog.
  • Politična ekonomija jezika (jezikovni trg, hierarhija jezikov)
  • Globalizacija v sociolingvistični perspektivi. Analiza posameznih okolij in družbenih situacij.

Preverjanje in ocenjevanje znanja
Daljši pisni izdelek: 20%
Končno ocenjevanje (pisni/ustni izpit): 80%

Urejanje in upravljanje različnosti
Nosilec: prof. dr. Mitja Žagar

Pluralnost, vključno z etnično pluralnostjo, je ena temeljnih značilnosti vseh sodobnih družb, pa tudi vseh večjih sistemov v njih. Realnost je popolnoma različna od tradicionalnih modelov in konceptov, ki so družbe in sisteme v njih pojmovali kot ne-konfliktne, notranje homogene in enotne ter simetrične. Konflikti so v pluralnih družbah normalni pojavi in stanje; so posledica obstoja različnosti, zlasti pa izraz različnih in včasih konfliktnih interesov. Zato je pomembna naloga pluralnih družb in sistemov, da razvijejo takšne sisteme in modele organiziranja in upravljanja, ki bodo omogočali izražanje, sožitje, usklajevanje, preobražanje in približevanje, pa tudi sočasno uresničevanje različnih interesov. Pri tem je potrebno upoštevati, da so te družbe in večji sistemi notranje raznoliki, pogosto nehomogeni in praviloma asimetrični, tako da enostavne in simetrične rešitve in modeli pogosto ne morejo razrešiti problemov; nasprotno – včasih so prav enostavne in simetrične rešitve, pristopi in modeli, ki zanemarjajo obstoječo realnost, celo vzrok za konflikte in njihovo zaostrovanje. Upravljanje različnosti pa se ne ukvarja zgolj s preprečevanjem, zgodnjim zaznavanjem, upravljanjem in razreševanjem obstoječih in potencialnih konfliktov, ampak poskuša z razvojem človeških in institucionalnih potencialov in virov, ustvariti okolja, ki bodo zmanjševala možnost in verjetnost zaostrovanja konfliktov in zagotavljala dolgoročno stabilnost in varnost, hkrati pa bodo spodbujala sodelovanje in ustvarjalnost tako posameznikov kot različnih skupnosti (skupin).

 

Struktura in organizacija predmeta:

Splošni uvod:

  • pluralizem in raznolikosti,
  • asimetrije in neravnotežja,
  • poznavanje dejanske narave in strukture sočasnih družb,
  • vzpostavljanje ravnotežja in stabilnosti.
  1. Različnost in upravljanje različnosti:
    • koncepti, opredelitve in razumevanje različnosti: zgodovinska evolucija;
    • poznavanje in razumevanje, toleranca, enakopravno sodelovanje, integracija;
    • vodenje in upravljanje.
  2. Pluralizem interesov, napetosti, krize in konflikti:
    • družbena pluralizem in raznolikost kot generatorja različnih interesov;
    • oblikovanje in izražanje družbeni relevantnih interesov: procesi usklajevanja in izbire/odločanja;
    • družbena in politična mobilizacija;
    • vloga akterjev in družbenih institucij, zlasti demokratičnih družbenih institucij v generiranju, javnem izražanju, procesu izbire in uresničevanja različnih interesov.
  3. Etnični odnosi, krize in konflikti:
    • etničnost in etnični odnosi: procesi in narava ter zgodovinska evolucija,
    • etnična podlaga kriz in konfliktov: kako krize in konflikti dobijo etnično dimenzijo?
    • specifična narava in proces etničnih odnosov, kriz in konfliktov.
  4. Urejanje in upravljanje etničnih odnosov ter preprečevanje, upravljanje in/ali razreševanje kriz in konfliktov:
    • teoretični okviri in koncepti: zgodovinski razvoj in evolucija;
    • pristopi, modeli, metode in tehnike upravljanja različnosti;
    • preprečevanja, upravljanja in/ali razreševanje kriz in konfliktov;
    • izbira in kombinacije pristopov, modelov, metod in tehnik;
    • sleherni primer kot specifični primer (sui generis) in potreba po prilaganju pristopov, strategij, modelov, metod in tehnik specifičnim okoljem in okoliščinam.
  5. Strategije upravljanja različnosti v pluralnih družbah – vključno s strategijami za preprečevanje, upravljanje in razreševanje kriz in konfliktov:
    • sleherno okolje kot specifično okolje: potreba po celoviti analizi in poznavanju vsaj ključnih dejavnikov in procesov;
    • ocena stanja in opredelitev kratkoročnih, srednjeročnih in dolgoročnih ciljev;
    • opredelitev ključnih akterjev in različnih opcij vplivanja nanje;
    • oblikovanje strategij:
      • izhodišča in cilji,
      • načela, opredelitev in oblikovanje strategije in politik: priprava alternativnih predlogov in argumentov zanje ter sprejem odločitve o izbiri,
      • ukrepi in aktivnosti, vključno z opredelitvijo akterjev in ciljnih skupin,
      • spremljanje in analiza uresničevanja, učinkov strategij, politik, ukrepov in aktivnosti, razvoja situacije, spremenjenih pogojev in okoliščin ter sprotna in celovita evalvacija,
      • prilagajanje in razvoj strategij, politik, ukrepov in aktivnosti

Preverjanje in ocenjevanje znanja:
Daljši pisni izdelek: 20%
Končno ocenjevanje (pisni/ustni izpit): 80%

Etnične politike
Nosilka: prof. dr. Sonja Novak Lukanović

1. Epistemiološki uvod, ki opredeli filozofsko ozadje in okvir za proučevanje različnosti, predvsem pa pomaga pri iskanju odgovora na ključno vprašanje: »Ali in kako lahko MI objektivno razumemo NJIH (ONE)?«

PRISTOPI:

  • objekivizem,
  • falibilizem,
  • kritična intersubjektivnost.

2.  Teorije etničnosti:

  • primordializem,
  • instrumentalizem,
  • etnosimbolizem,
  • neo-marksizem

3. Politike etničnosti:

Tipi pluralnih družb:

  •  Konflikt,
  •  Ravnotežje.

      Strategije:

    • Asimilacija,
    • Izključitev,
      • Modeli:

      • Komunitarizem,
      • Liberalizem,
      • Multikulturalizem in multikuluturno državljanstvo.
        • 4. Teoretični in praktični modeli za urejanje etničnih odnosov v jugovzhodni Evropi:

            • manjšinske politike;
            • manjšinske stranke.

          Preverjanje in ocenjevanje znanja
          Daljši pisni izdelek: 20%
          Končno ocenjevanje (pisni/ustni izpit): 80%

          Prevodoslovje
          Nosilci: Prof. dr. Rita Scotti Jurić, doc. dr. Helena Bažec, doc. dr. Neva Čebron

          Predmet bo nudil možnost poglobljenega preučevanja naslednjih aspektov prevodoslovja:

          • zgodovina prevajanja,
          • književni prevod (poezija, proza, dramatika),
          • prevajanje strokovnih in znanstvenih besedil,
          • besediloslovje in prevodoslovje,
          • leksikografija in prevodoslovje,
          • kognitivni, kulturni in sociološki vidiki prevajanja,
          • prevajanje kot kulturna in medkulturna kompetenca,
          • tehnologija v prevajanju (računalniško podprto prevajanje, prevajanje s pomočjo korpusov, raba elektronskih virov, digitalna leksikografija),
          • izobraževanje prevajalcev,
          • nove prevajalske prakse (npr. crowdsourcing),
          • kontrastivni vidiki prevajanja,
          • raziskovanje prevajalskega procesa in prevodov,
          • prevajanje in cenzura,
          • teorija prevajanja,
          • meje prevajanja in prevajalca.

          Preverjanje in ocenjevanje znanja:
          Krajši pisni izdelek: 50%
          Končno ocenjevanje (pisni/ustni izpit): 50%

          JEZIK IN MEDKULTURNOST
          Študijski program
          Predmetnik
          Opisi predmetov
          KONTAKT

          Referat za podiplomski študij

          Univerza na Primorskem Fakulteta za humanistične študije
          Titov trg 5, 6000 Koper

          Tel.: +386 (0)5 663 77 52
          E-naslov: referat.podiplomski@fhs.upr.si

          Doktorski študijski programi

          Skip to content