Nosilec predmeta: izr. prof. dr. Boris Kavur

Vsebina predmeta je zastavljena na dveh ravneh znanja, na osnovni ravni naj bi bili študenti seznanjeni z odkritimi arheološkimi podatki, na interpretativni ravni pa bi jim bile prestavljene metodologije za izpeljave socialnih in kulturnih hipotez, ki temeljijo na arheoloških ostankih. Študentom so predstavljene arheološke najdbe, ki ilustrirajo 2,5 milijona let dolgo razvojno zgodovino človeških prednikov. Predstavljena bodo najpomembnejša najdišča iz celega sveta ter najdbe skeletnih ostankov, najdbe kamenih orodij ter najdbe umetnosti, ki najbolje ilustrirajo tehnološki in kognitivni razvoj človeštva. Na podlagi analize tehnoloških značilnosti artefaktov se bo študenta naučilo prepoznavati in interpretirati arheološke ostanke, ter na podlagi teh interpretacij postavljati hipoteze o delovanju družbe v prazgodovini.

Cilji:

Cilj predmeta je seznanjenje študentov z arheološkimi najdbami iz stare kamene dobe ter z analizo slednjih prikazati kulturni in socialni razvoj človeštva.

Splošne kompetence:

V okviru predmeta so prikazane različne naravoslovne metode analiziranja arheoloških najdb in interpretacij naravnih procesov, ki so oblikovali izgled arheoloških najdišč.

Nosilec predmeta: izr. prof. dr. Alenka Tomaž

Predmet je zastavljen kot nadaljevanje vsebin prvostopenjskega študijskega programa arheologije. Študent/študentka nadgradi poznavanje osnovnih teoretskih premis raziskovanja neolitika in eneolitika, predvsem v slovenskem, pa tudi svetovnem merilu. Hkrati nadgradi poznavanje kulturnega in tehnološkega razvoja skupnosti od prvih poljedelcev do začetkov uvajanja metalurgije, s posebnim poudarkom na slovenskem, evropskem in bližnjevzhodnem prostoru. Predmet obravnava izbrane teme s področja t.i. arheologij lovcev in nabiralcev (epipaleolitik in mezolitik), tehnološkega razvoja na prehodu mezolitik – neolitik – eneolitik. V luči kulturno-zgodovinskih pojasnitev je predstavljena neolitska in eneolitska kulturno – kronološka slika Bližnjega Vzhoda, Anatolije in evropskega prostora s posebnim poudarkom na slovenskem prostoru. Obravnavane so izbrane teme, ki dopolnjujejo znanje o različnih vidikih vsakdanjega življenja (pridelovalno gospodarstvo, metalurgija, arhitektura, obrtne dejavnosti, umetnost, idr.) in smrti (pokopi in z njimi povezane socialne prakse) v neolitskih in eneolitskih skupnostih.

V okviru predmeta bodo predstavljene osnove teorijskih in metodoloških vidikov prazgodovinskih raziskav na podlagi predstavitve izbranih sklopih naselbinskih, grobiščnih in depojskih virov za kovinska obdobja v celoti. Predmet vsebuje predstavitev absolutne in relativne kronologije bronaste in železne dobe, natančen opis kulturnih skupin zadnjih treh tisočletij pr. n. št. na prostoru Slovenije in širše regije, med Alpami, Donavo in Jadranom. Sledi analiza materialne kulture, primerjava časovne in prostorske dinamike, podobnosti in razlike med predstavljenimi regionalnimi arheološkimi skupinami na navedenem prostoru. Poleg predstavitve specifičnih arheoloških ostankov, oblike ter namena njihove depozicije; kot so npr. zgodnja metalurgija, depojske najdbe, situlska umetnost, itd. ter soočenje zgodnjih antičnih zgodovinskih virov s prazgodovinskimi arheološkimi kulturnimi skupinami ob koncu železne dobe se v zaključku izvede tudi primerjanje etnične istovetnosti prazgodovinskih skupnosti prepoznanih na podlagi arheoloških virov z zgodovinskimi zapisi antičnih avtorjev.

Nosilec predmeta: prof. dr. Irena Lazar, izr. prof. dr. Alenka Tomaž

Predmet je razdeljen v več vsebinskih sklopov. V prvem vsebinskem sklopu je predstavljena osnovna terminologija, kategorije arheološke materialne kulture, temeljni teoretski in konceptualni vidiki, ter razvoj in glavne premise proučevanja materialne kulture v arheologiji. V drugem vsebinskem sklopu so predstavljeni standardni postopki arheološke analize materialne kulture, pri čemer so predstavljene tako najpreprostejše kakor tudi bolj kompleksne metode raziskovanja v odvisnosti od posameznih kategorij drobne arheološke materialne kulture in časovnega nastanka predmetov (relativno in absolutno datiranje arheološke materialne kulture), npr. arheološke analize kamnitih in koščenih orodij, analize keramičnega posodja in drugih izdelkov iz žgane gline, analize kovinskih predmetov in predmetov iz stekla idr. V tem sklopu je del vsebin namenjen tudi nepremični materialni kulturi skozi čas in njenim analizam. V tretjem sklopu so predstavljene arheometrične analize materialne kulture, četrti sklop je namenjen objavam arheološke materialne kulture (od vrste objav do sodobnega načina objavljanja arheološkega gradiva), peti sklop pa je vezan na relacijo arheološka materialna kultura in njeno trajno hranjenje, se pravi na odnos arheološka najdba – muzej, ter na standardne postopke priprave arheološkega gradiva za trajno hrambo v muzeju.

Nosilec predmeta: izr. prof. dr. Alenka Tomaž

Predmet je zasnovan kot nadaljevanje vsebin prvostopenjskega študijskega programa arheologije in  obsega več zaključenih tematskih sklopov, ki se vsebinsko med seboj deloma tudi prepletajo. Študent tako pri predmetu poglobi poznavanje terminologije in konceptov metodologije arheoloških raziskav, nadgradi poznavanje principov naravnega in kulturnega formiranja arheološkega zapisa in temeljnih načel arheološke stratigrafije. Nadrobno spozna in v praksi uporabi metode arheoloških raziskav, ki so pomembne za oceno arheološkega potenciala najdišča. Z njimi študent poglobi vpogled v tisti del arheoloških raziskav, ki se ukvarjajo z vprašanjem “kje” se nahajajo arheološka najdišča in kako jih zaznati? Nadalje študent poglobi znanje o metodah arheoloških raziskav, s katerimi se določi vsebina in sestava arheološkega najdišča ter sodobnih metodah arheoloških izkopavanj, vključno s standardi in minimalnimi standardi arheološkega dokumentiranja. V ločenem tematskem sklopu so nadrobneje predstavljene metode datiranja arheoloških ostalin, s pomočjo katerih se odgovori na vprašanje kam časovno sodijo odkrite arheološke ostaline. Predstavljeni so principi in metode t.i. relativne kronologije in metode absolutnega datiranja. Ločen vsebinski sklop je namenjen poglobljenemu in tudi praktičnemu poznavanju poizkopavalne obravnave arhiva arheološke raziskave in analitskim arheometričnim pristopom v terenskih raziskavah kakor tudi poizkopavalni obravnavi arheološke materialne kulture.

Nosilec predmeta: prof. dr. Irena Lazar

V uvodnem delu predmeta bodo študenti obnovili pojme rimskega obdobja, zgodovino raziskav, geografske pojme in terminologijo, razvoj in oblikovanje rimske države. Na podlagi slednjega spoznavajo v nadaljevanju izbrane teme iz rimske arheologije in zgodovine, vezane na prostor JV Alp in njegovega sosedstva. Izpostavljeno je mdr. obdobje osvajanja z glavnimi najdišči, čas principata in oblikovanje naselbinske slike rimske dobe, leto štirih cesarjev in Petoviona, povezovanje arheologije in rimske zgodovine našega prostora, Markomanske vojne, zapore v pozni antiki, politične funkcije države, senata, značilnosti cesarske oblasti, državljanstvo, suženjstvo v rimski družbi. Duhovna kultura bo izbrane teme našla v rimskem panteonu, staroselskih kultih, rimskih svetiščih, razvoju krščanstva in njegovimi sledovi v rimskih mestih pri nas. Vsebine dopolnjujejo tudi teme o vlogi in razvoju rimske vojske, njena organizacija in oskrba, oprema, legijski tabori, limes…

Nosilec predmeta: doc. dr. Zrinka Mileusnić

Vsebina predmeta je razdeljena na tri tematske sklope. V prvem sklopu se predstavi osnovna problematika povezana s kronologijo, poimenovanjem in zgodovino odnosov med arheologijo in zgodovino. V naslednjem tematskem sklopu sledi predstavitev zgodovine raziskav, pregled institucij ter literature in virov za področje arheoloških raziskav srednjega in novega veka. Uvodna predavanja zaključi predstavitev naravoslovnih in humanističnih ved, katerih dosežki so v pomoč pri arheoloških raziskavah in razumevanju srednjega in novega veka. Vsebina predavanj obsega predstavitev tem, ki omogočajo razumevanje življenja v času srednjega in novega veka v Sredozemlju. Vsako temo ilustrira pregled izbranih značilnih primerov, spomenikov in drugih elementov materialne kulture. Poleg spoznavanja vsakdanjega življenja in z njim povezanih ostankov bodo predavanja vključevala še pregled proizvodnje, trgovine, vpliva religije in tehnike na vsakdanje življenje, navade, dojemanje sveta ter odsev vsakdanjega v umetnosti.

Cilji:

Cilj predmeta je predstaviti obdobje od 5. do 18. stoletja na osnovi arheoloških odkritij in zgodovinskih podatkov.

Splošne kompetence:

Študent se nauči razumeti zakaj so postavljene določene časovne meje in različna poimenovanja časovnih odsekov ter razumeti vzroke za uvedbo teh, kakor tudi razumeti spremembe in posledice sprememb, ki so pomenile konec nekega in začetek novega obdobja. Študent je seznanjen s temami, ki neposredno ne sodijo v arheologijo, so pa ključnega pomena za razumevanje načina razmišljanja, razvoja in procesov, ki so se dogajali na različnih nivojih življenja in so tako vplivali na oblikovanje materialne kulture in življenja nasploh. Na podlagi pridobljenega znanja študent izbere temo in jo na kratko predstavi ostalim slušateljem. Razumevanje gradiva in posameznih tem se poglobi tudi s predavanji gostujočih predavateljev.

Nosilec predmeta: doc. dr. Katja Hrobat Virloget, doc. dr. Neža Čebron Lipovec

Vsebine predmeta temeljijo na metodologiji upravljanja z dediščino nasploh in s posameznimi spomeniki. Študent gre skozi proces evidentiranja, analize in vrednotenja do študijskih in projektnih možnosti vključevanja dediščine oziroma spomenika v javno rabo. Poudarek znotraj tega predmeta je na prepoznavanju in načinih uveljavljanja vrednosti dediščine in spomenika na lokalni, regionalni, državni oz. svetovni ravni. Posebno poglavje v učnem procesu predstavlja neprofitno in profitno trženje dediščine oziroma spomenika. Študenta se seznani s soodvisnostjo med trženjem in ustvarjanjem novih destinacij, kakor tudi pomenom izvirnosti in sposobnost trženja za zagotavljanje trajnega prepoznavanja dediščine in spomenika, kot enega izmed zanesljivih dejavnikov trajne vrednosti in obstoja. Študent se v delu študija, ki temelji na konkretnih primerih, seznani s sodobnimi raznovrstnimi možnostmi prezentacije dediščine oz. spomenika, predvsem pa se v okviru študijskega procesa preizkusi v kreativnem koncipiranju prezentacije in promocije dediščine oziroma spomenika ter sodobnih marketinških načelih.

Cilji in kompetence:

Pri predmetu se študent teoretično in praktično seznani z družbenimi, upravnimi, gospodarskimi in drugimi možnostmi upravljanja različnih zvrsti dediščine. Posebnega pomena je strukturiranje vrednosti naravne in kulturne dediščine ter koncipiranje različnih oblik njenega vključevanja v sodobno življenje in poznavanje raznovrstnosti njene prezentacije.

Nosilec predmeta: Različni nosilci

Ta učna enota je namenjena preizkušanju uporabe teoretičnih in metodoloških znanj in spretnosti stroke za reševanje konkretnih problemov iz delovnega okolja (prakse).

Študenti poslušajo uvodni seminar, kjer se seznanijo s terminskim in strukturnim načrtom opravljanja obveznosti pri učni enoti ter se naučijo nekaj osnovnih pristopov, metod in veščin za reševanje konkretnih problemov iz prakse oziroma izvajanje projektov. Pri seminarju se predstavijo tudi konkretni primeri aplikativnih projektov in temeljnih raziskav.

Cilj učne enote je izpeljava in poročilo o izvedbi ter predstavitev konkretnega projekta, reševanje problema na eni od institucij, podjetij, s katerimi ima Oddelek za arheologijo in dediščino UP FHŠ sklenjene pogodbe o praktičnemu usposabljanju (gospodarske družbe, ministrstva, javni zavodi, civilna družba, zasebni zavodi …). Prakso je možno opravljati tudi v okviru raziskovalnih projektov in programov sodelavcev oddelka.

Načrtovanje in izpeljava konkretnega projekta, reševanje problema ali študija primera, priprava poročila o rezultatih in poteku praktičnega usposabljanja (10-12 strani) ter predstavitev rezultatov dela pri praktičnem usposabljanju usmerjata mentor visokošolski učitelj in mentor iz sodelujoče ustanove, ki prihaja iz prakse. Na ta način je zagotovljena povezava med teoretičnim in praktičnim usposabljanjem študentov.

Pred odhodom na praktično usposabljanje mora biti s strani mentorja visokošolskega učitelja ter mentorja iz prakse projekt dogovorjen. Študent prinese mentorju visokošolskemu učitelju izpolnjen obrazec, na katerem so predstavljeni namen, cilj in predvideni rezultati praktičnega usposabljanja. Obrazec mora biti odobren in podpisan s strani mentorja iz sodelujoče ustanove, ki usmerja študenta pri pripravi zasnove dela. Mentor visokošolski učitelj po pregledu odobri študentu prakso.

Projekt mora imeti jasno opredeljene cilje, ki so po vsebini strokovni in predstavljajo konkreten izziv za študenta, kot npr. raziskovalni projekti, različni aplikativni proijekti, študije primerov, terenske raziskave, neformalno učenje, ocene študija vplivov na okolje, projekti razvoja turizma. Projekti, ki so osredotočeni na ponavljajoče naloge ne pridejo v poštev v okviru te učne enote.

Med potekom izvajanja praktičnega usposabljanja bo predvidenih nekaj skupnih srečanj vseh študentov, na katerih bodo študenti drug drugemu predstavljali, kako poteka njihovo projektno delo v delovnem okolju.

Cilji in kompetence:

Študenti bodo razvili temeljne kompetence:

• sposobnost povezovanja znanja s prakso pri reševanju konkretnih problemov;
• obvladovanje raziskovalnih metod, postopkov in procesov, razvoj kritične in samokritične presoje rezultatov;
• zmožnost razlaganja, utemeljevanja, prepričevanja, javnega nastopanja in predstavljanja predlaganih rešitev;
• zmožnost za delovanje v skupini pri opredelitvi problema, analizi, zastavljanju ciljev in hipotez in uresničevanju zastavljenih nalog.

Nosilec predmeta: Izr. prof. dr. Boris Kavur

V okviru predmeta bodo študenti seznanjeni z zgodovino zbiranja starin, izoblikovanjem arheologije kot akademske vede ter konceptualnim razvojem vede v zadnjem stoletju. V prvem delu bo predstavljeno zbiranje starin od antike pa do vzpostavitve renesančnega zanimanja za antično preteklost. V drugem delu bo predstavljeno dogajanje v 18. In 19. stoletju – predstavljeni bodo tako srednjeevropski začetki razvoja prazgodovinske arheologije na eni strani ter zbiranje starin na področju Bližnjega vzhoda ter njihovo preoblikovanje v akademsko vedo. Vzporedno bo predstavljen sočasen razvoj tehnik pridobivanja, dokumentiranja in predstavitve podatkov – od prvih izkopavanj pa do razvoja standardov strokovnih objav arheoloških najdb. V tretjem delu bo predstavljen konceptualni razvoj arheologije v dvajsetem stoletju oziroma v času od uveljavitve evolucionistične paradigme. Pokazano bo kako so bile posamezne teoretske usmeritve vpete v sočasne sisteme prevladujočih teorij o razvoju družbe.

Cilji:

Študente se seznani z zgodovino arheologije ter sodobnim arheološkim delom za razumevanje nekdanjih in sodobnih vlog arheologije v razvoju znanosti in oblikovanju sodobne družbe.

Splošne kompetence:

Predmet je zastavljen kot oris zgodovine arheologije – seznanja z arheologijo kot vedo, ki se v okviru prevladujočih družbenih trendov in teorij ukvarja z analiziranjem ostankov materialne kulture iz preteklosti.

Nosilec predmeta: Izr. prof. dr. Boris Kavur, doc. dr. Alenka Tomaž

V okviru predmeta bodo predstavljene umetniške produkcije iz prazgodovinskega obdobja Evrope, vzporedno pa bodo predstavljeni tudi rekonstruirani prazgodovinski religiozni sistemi v okviru katerih je bila ta umetnost ustvarjena. V okviru predmeta bodo predstavljeni umetniški izdelki iz stare kamene dobe, mlajše kamene in bakrene dobe, bronaste dobe in železne dobe Evrope. Iz stare kamene dobe bosta predstavljena prenosna in stenska umetnost, vzporedno pa bodo predstavljene teorije o izvoru umetnosti oziroma pojasnitve kamenodobne umetnosti z lovsko magijo oziroma šamanizmom. Iz mlajše kamene in bakrene dobe bodo predstavljene prenosne najdbe keramičnih figur in okrašenih posod iz jugovzhodne Evrope, megalitski spomeniki in grobnice iz sredozemskega prostora in zahodne Evrope ter skalne gravure iz Alp iz centralne Evrope. Vzporedno bodo predstavljene hipoteze o religioznih strukturah neolitskih družb. Iz bronaste dobe bodo predstavljene zakladne najdbe orodij in orožij ter teorije, ki najdbe pojasnjujejo kot votivne zakope. Predstavljena bo železnodobna umetnost osrednje Evrope, pri čemer bo težišče usmerjeno na predstavitev umetniških izdelkov iz knežjih grobov. Predstavljene bodo hipoteze o vplivu sredozemskih civilizacij na razvoj umetnosti v Evropi ter hipoteze o religioznih okvirjih socialne strukturiranosti železnodobnih družb.

Cilji in kompetence:

Poglaviten cilj predmeta je seznaniti študente z na eni strani najpomembnejšimi umetniškimi izdelki iz evropske prazgodovine, na drugi strani pa se želi študentom približati vsakodnevno umetniško produkcijo iz prazgodovine kot je krasitev keramičnih posod.

Predmet je zastavljen kot oris arheologije in je namenjen študentom zgodovinskih, geografskih in antropoloških usmeritev. Seznanja z arheologijo kot vedo, ki se ukvarja z analiziranjem ostankov materialne kulture iz preteklosti.

Na podlagi kombinacij interpretacij umetniških izdelkov, teorij o strukturiranosti družbe ter primerjalne religiologije se namerava predstaviti možnosti sklepanja o rekonstrukcijah ideoloških sistemov v prazgodovini. Cilj predmeta je usposobitev študenta za samostojno interpretacijo umetniških izdelkov iz prazgodovine ter razumevanje oziroma sposobnost rekonstruiranja ideoloških sistemov znotraj katerih so bili umetniški predmeti narejeni, uporabljeni ter zapuščeni.

Nosilec predmeta: prof. dr. Irena lazar, doc. dr. Katarina Šmid

Pri predmetu bo študentu podan pregled umetnostnega snovanja obdobja klasične antike na osnovi arheoloških in umetnostnozgodovinskih odkritij in zgodovinskih podatkov. Študent se bo naučil prepoznavati izvor in razvoj grške in rimske umetnostne produkcije ter njen odraz v vsakodnevni materialni kulturi antike. Spoznal bo pojem rimske umetnosti in njegovo interpretacijo na osnovi starejših in najnovejših umetnostnih raziskav, spoznal se bo s pojmom umetnost rimskih provinc in njenimi značilnostmi na prostoru srednje Evrope in Jadrana. Celovito se bo seznanil z okrasnimi motivi in njihovim pomenom in simboliko, z malo plastiko vsakdana ter arhitekturnim okrasom, z javnimi spomeniki in njihovo funkcijo v prostoru ter sporočilnostjo. Študent bo sposoben razumeti, zakaj so postavljene določene časovne meje ter razumeti spremembe in posledice sprememb, ki so pomenile konec nekega in začetek novega obdobja ter kako se to kaže v likovni umetnosti.

Nosilec predmeta: doc. dr. Zrinka Mileusnić

Uvodni sklop predavanj obsega teme, obvezne za raziskovanje in razumevanje zgodnje srednjeveške dediščine kot je poznavanje kronologije, osnovni pregled materialne kulture, viri in odnos med različnimi tipi virov, prostorske celote in arhitektura, aspekti vsakdanjega življenja in pregled najpomembnejših institucij in literature. V nadaljevanju sledi predstavitev zgodovine arheoloških raziskav, pregled institucij ter literature in virov za področje arheoloških raziskav zgodnjega srednjega veka. Vsebina obsega predstavitev izbranih tem, ki omogočajo razumevanje življenja v času zgodnjega srednjega veka v jugovzhodni Evropi: kronološki okvir, viri in značilnosti vsakdanjega življenja in odnos do smrti skozi pregled materialnih ostankov. Vsebina obsega tudi teme, ki dodatno ilustrirajo dogodke v času zgodnjega srednjega veka kot so: umetnost – vplivi na predmete vsakdanjega življenja in vir za preučevanje vsakdanjega življenja, novosti v tehniki in znanosti, ki so vplivale na spremembe v materialni kulturi, proizvodnja in trgovina s predmeti, vplivi in ideje, ki se kažejo v arheoloških ostankih.

Cilji in kompetence:

Cilj predmeta je seznaniti študenta z dediščino zgodnjega srednjega veka s poudarkom na arheološki dediščini JV Evrope. Na podlagi reprezentančnih primerov ohranjene arheološke dediščine se študentu predstavi zgodovinski potek dogajanj in njegove posledice, prepoznavne v materialni kulturi. Študent se seznani tudi s spomeniki arhitekture in umetnosti. Za boljše razumevanje zgodovinskega ozadja in materialne kulture se študentu predstavijo teme povezane z religijo, umetnostjo, arhitekturo, gospodarstvom.

Študent se nauči razumeti zakaj so postavljene določene časovne meje in različna poimenovanja časovnih odsekov ter razumeti vzroke za uvedbo teh, kakor tudi razumeti spremembe in posledice sprememb, ki so pomenile konec nekega in začetek novega obdobja. Študent je seznanjen s temami, ki neposredno ne sodijo v arheologijo, so pa ključnega pomena za razumevanje načina razmišljanja, razvoja in procesov, ki so se dogajali na različnih nivojih življenja in so tako vplivali na oblikovanje materialne kulture in življenja nasploh. Na podlagi pridobljenega znanja študent izbere temo in jo na kratko predstavi ostalim slušateljem. Razumevanje gradiva in posameznih tem se poglobi tudi s predavanji gostujočih predavateljev.

Vsebina predmeta obsega več različnih tematskih sklopov, ki omogočajo razumevanje obdobja zgodnjega srednjega veka JV Evrope ter arheoloških kontekstov in najdb iz istega časovnega obdobja.

Nosilec predmeta: Doc. dr. Alenka Miškec

Potem ko študent spozna pomen numizmatike kot pomožne zgodovinske vede, se seznani z načini dokumentiranja novčnih najdb različnih obdobij in z izgrajevanjem registra najdb kot osnove za vse analize, ki so povezane z monetarnimi, ekonomskimi in političnimi vprašanji danega obdobja. Študent dobi vpogled v uporabo standardne literature za določevanje novčnih najdb, se seznani z metodološkimi problemi interpretacije novčnih najdb na izbranih primerih, dobi pa tudi osnoven oris razvoja denarja od predmonetarnih oblik plačilnih sredstev do začetka kovanja denarja v današnjem smislu besede v grškem svetu in se seznani z osnovami denarnih sistemov v času poselitve keltskih plemen ter z rimskim in bizantinskim denarnim sistemom od 3. stol. pr. Kr. do 7. stoletja po Kr. V nadaljevanju se študent seznani s prehodom iz denarništva poznobizantinskega obdobja na nov denarni sistem, pri čemer spozna pričetek kovanja srednjeveških novcev v številnih kovnicah v srednji Evropi, s poudarkom na severni Italiji in južni Avstriji ter še zlasti na ustanovitvi kovnic posvetne in cerkvene gosposke na prostoru današnje Slovenije (vzroki, vplivi). Predstavljen mu je odraz političnih vplivov na proizvodnjo denarja in prodiranje le-tega v denarni obtok.

Cilji:

Cilj predmeta je seznanjenje študentov z numizmatičnimi viri v antiki in srednjem veku in z metodami za njihovo kronološko, kulturno in socialno razlago. Natančnejše obravnave bo deležen prostor srednje in jugovzhodne Evrope ter osrednjega Mediterana.

Splošne kompetence:

Splošne kompetence obsegajo metodologijo analiziranja novčnih najdb in njihovo interpretacijo v zgodovinskem kontekstu

Nosilec predmeta: Izr. prof. dr. Gregor Pobežin

Predmet se navezuje na vsebinsko sorodne predmete na prvostopenjskih študijskih programih, pri katerih se je študent že srečal z vsebinami gospodarske in kulturne zgodovine grško-rimske antike, osnovami grškega in latinskega jezika ter grške in rimske epigrafike. Kljub pričakovanemu predznanju pa predmet predvideva tudi propedevtične vsebine – zlasti na jezikovnem področju, ki bodo študenta pripravile na globljo, zahtevnejšo in pospešeno obdelavo predmetnega kurikula. Zaradi vsebinske razvejanosti je predmetnik razdeljen na vsebinske sklope:

A) JEZIKI ANTIČNIH VIROV

B) EPIGRAFIKA IN PALEOGRAFIJA

C) ANTIČNI VIRI

Cilji:

Študent/ka se ob spoznavanju osnovnih zakonitosti grškega in latinskega oblikoslovja ter osnov paleografije seznani s temeljnimi zakonitostmi antične epigrafike in se tako teoretično ter praktično usposablja za samostojno delo z antičnimi pisnimi viri, njihovo interpretacijo ter zgodovinsko ter kulturnocivilizacijsko kontekstualizacijo.

Splošne kompetence:

• Pridobivanje jezikovih zmožnosti in senzibilizacija študenta/ke za specifične jezikovne pojave v pisnih virih glede na poljubno zgodovinsko obdobje.
• Razumevanje osnovnih konceptov znanstvenih izhodišč epigrafske stroke, ki študenta/-ko usmerjajo k analiziranju in reševanju problemov.
• Razvijanje zmožnosti za interpretacijo in kontekstualizacijo pisnih virov zgodnje, srednje in pozne antike ter zgodnjega srednjega veka.

Nosilec predmeta: doc. dr. Andrej Gaspari

V okviru predavanj in seminarskega dela bodo obravnavane naslednje glavne teme:

• ladjedelniške tehnologije na Jadranu med antiko in srednjim vekom,
• vloga emporijev ter priobalnih naselbin, vil in gospodarskih centrov v Istri,
• nadregionalna komunikacija med Severnim Jadranom in Podonavjem t.i.. jantarjeve ceste
• prazgodovinska izraba plovnih komunikacij na celinskih vodah,
• posebne oblike poselitve na jezerih in v poplavnih območjih rek (kolišča, obrežne naselbine, odplavljeni ostanki),
• arheološki podatki o kultnih praksah med prazgodovino in srednjim vekom (odlaganje predmetov v vodo in močvirja kot nadregionalni pojav),
• reke v rimskem imperiju (antični viri, tipi plovil, organizacija transporta težjih tovorov, utrdbe, meje, oskrba in transport, mostovi),
• tipi plovil, vlečne steze in druga rečna infrastruktura v srednjem in zgodnjem novem veku.

Cilji:

Namen programa je uvajanje in urjenje študentov v različnih pristopih in metodah, ki jih uporabljajo arheologi za raziskovanje pod vodo, ter v analizi pridobljenih podatkov (tipološko-kronološka opredelitev, absolutno in relativno datiranje, konservacija ter varovanje, ohranjanje in prezentacija najdb in najdišč).

Splošne kompetence:

Predmet obravnava različne vidike interpretacije materialnih ostankov povezanosti človeka z morjem, jezeri in rekami.

Nosilec predmeta: prof. Irena Lazar, doc.dr. Alenka Tomaž, izr. prof.dr. Gregor Pobežin, izr. prof. dr. Boris Kavur, doc.dr. Katja Hrobat Virloget

V okviru predmeta se bodo študenti seznanili s slovensko in mednarodno prakso evidentiranja, vrednotenja, vzdrževanja in prezentacije premične in nepremične dediščine. Seznanjen bo z razvojem sodobne interdisciplinarne obravnave dediščine in njene predstavitve in popularizacije.

Posebna pozornost bo dana ekonomskim učinkom izrabe dediščine v sedanjosti in možnostim, ki jih na področju gospodarstva dediščina kot destinacija predstavlja. Praktično bo v okviru seminarskega dela preizkusil pomen dediščine za osebno, zgodovinsko identiteto ter njeno ekonomsko učinkovitost tako na strani stroškov varovanja kot na strani finančnega donosa.

Cilji in kompetence:

Cilj predmeta je usposobiti študente za praktično delo pri upravljanju z dediščino. Pri tem študent dobi teoretična in praktična znanja za rabo dediščine za potrebe nacionalne in krajevne identitete, znanstvenega diskurza in gospodarske-turistične dejavnosti.

Splošne kompetence predmeta obsegajo inovacije predstavitve dediščine, obvladovanje metodologije pri delu s spomeniki oz. materialno kulturo s področja dediščine.

V okviru praktičnega dela, vaj, poletne šole in seminarjev, spoznava postopke in možnosti javne rabe dediščine in različne vrste njene promocije.

Nosilec predmeta: doc. dr. Neža Čebron Lipovec, doc. dr. Martina Blečić Kavur

Študentje spoznavajo konservatorsko stroko v kontekstu aktivnega varstva dediščine: dokumentiranje, obravnavo, vrednotenje pomena, projektiranje, prezentacijo in vključevanje spomenikov v sodobnost.

Temeljni učni sklopi vsebujejo:

1) Zgodovino in teorijo konservatorstva skozi ključne teoretične tekste (John Ruskin in William Morris, Viollet le Duc, Alois Riegl, Max Dvorak, Camillo Boito, Cesare Brandi, Giovanni Carbonara…) ter temeljne pojme (spomenik, spomeniško območje, naselbinska dediščina, urbani spomenik, kulturna krajina, nepremična in premična dediščina, snovna in nesnovna dediščina,…; kategorije posegov). Cilj sklopa je pridobiti teoretično znanje in razviti sposobnost evidentiranja in posledično vrednotenja dediščine.

2) Dokumentiranje virov za celostno obravnavo dediščinskega objekta zaobjema raziskovanje in inventarizacijo arhivskih virov, popis in dokumentiranje obstoječega stanja z različnimi tehnikami (ročno merjenje, fotogrametrija, fotografija…), zbiranje primerjalnega gradiva. Sklop vsebuje tudi osnovno prepoznavanje gradbenih materialov in tipičnih patologij materialov. Cilj sklopa je predstaviti študentom temeljne metode dokumentiranja arhitekturne dediščine.

3) Vrste posegov in postopkov obnove/varstva dediščine, od minimalnega posega vzdrževanja preko restavriranja in rekonstrukcije do rehabilitacije, prilagojene rabe (adaptive reuse) do prezentacije in revitalizacije. Posegi bodo predstavljeni na praktičnih primerih, doma in v tujini, in bodo vpeti v predhodno pridobljeno teoretično znanje o vrednotenju dediščine. Cilj sklopa je uvesti študente v konservatorsko metodologijo in prakso.

4) Pravno ozadje konservatorstva skozi mednarodne in domače dokumente (Atenska karta 1931, CIAMova Atenska listina 1933, Beneška listina 1964, Pariška konvencija o Svetovni dediščini 1972, Amsterdasmka konvencija 1975, Granadska konvencija 1985, Washingtonska listina 1987, DOCOMOMO 1991, Nara dokument 1994, Faro Convention 2005…). Cilj sklopa je pridobiti temeljni vpogled v pravne okvirje ter varstvene režime in se priučiti usklajevanja pravnih in specifičnih strokovnih pogledov pri sprejemanju odločitev o posegih ter vgrajevanju v prostorske dokumente.

5) Posebno poglavje predstavlja aktivno konservatorstvo, kjer se seznanijo z načinom izdelave celostnega konservatorskega programa, kjer združijo vse pridobljeno znanje iz zgoraj naštetih sklopov ter ga nadgradijo s ključnimi poudarki z novim pojmi o ekonomskih (turizem in lokalni trajnostni gospodarski razvoj) in družbenih vidikih (vključevanje prebivalcev in lokalne skupnosti). Cilj sklopa je seznaniti študente z ekonomsko-socialno vpetostjo dediščine v lokalno realnost. Z združevanjem pridobljenih znanj se študentje naučijo postopka izdelave konservatorskega programa in njegov potencial v smislu upravljanja.

Cilji in kompetence:

V konservatorski stroki postaja aktivno celostno varstvo, ki zajema spomenike in njihovo kulturno, naravno in socialno-ekonomsko okolje, ključna naloga.

Cilji predmeta so predstaviti in aktivno obravnavati konservatorstvo grajene dediščine kot teoretično in praktično področje nujnega sodelovanja različnih, ne le humanističnih disciplin. Študentje osvojijo temeljno znanje o vlogi ohranjanja dediščine, pomembne za posameznika in širšo družbo, o filozofskih podlagah ter definicijah dediščinskih sklopov ter konservatorskega dela, o domačih in mednarodnih pravnih okvirih varovanja kulturne in naravne dediščine, o različnih konservatorskih praksah (oblike varovanja ter kategorije posegov) ter o vlogi ohranjanja dediščine v lokalnem gospodarstvu.

Tako strukturiran program študente pripravi na delo v praksi, saj se seznanijo z vlogami različnih pristojnih disciplin, o načinih sodelovanja med njimi ter o vlogi lastnih – humanističnih ved.

Pridobljeno znanje se bo torej osredotočalo na vlogo temeljnih humanističnih ved, torej na znanja o zgodovinskem razvoju poselitve prostora srednje Evrope in Sredozemlja, odnosu med naselbinsko morfologijo in stavbno tipologijo, tipičnih arhitekturnih spomenikih v širšem prostoru Slovenije, njihovih posebnostih in kvalitetah. V tem pogledu je predmet nadaljevanje „Arhitekturne dediščine“ iz 3.letnika I. stopnje. Študentje se priučijo metod in načinov, kako svoje temeljno znanje uporabiti v aktivnem in trajnostnem varovanju ter upravljanju varovanja kulturne, predvsem arhitekturne dediščine.

Nosilec predmeta: prof. dr. Irena Lazar, doc. dr. Zrinka Mileusnić

Študent dobi vpogled v obravnavanje arheološkega predmeta in arheološke dediščine kot muzejskega predmeta, vlogo arheologije v muzejih, spozna način interpretacije znanstvenih besedil in dosežkov za široko publiko, v arheološke parke in upravljanje teh ustanov; poleg tega spozna osnove teorije muzeologije s pomočjo orisa osnovne literature, predstavitve muzeologije kot možnosti zaposlitve, zgodovinski razvoj muzejev, muzeološke smeri, muzeološke raziskave in usmeritev v prihodnost. Študenti se seznanijo s pomenom dediščine v muzejih, muzejsko etiko, mednarodno in nacionalno zakonodajo, etiko muzejskega managementa, etiko pridobivanja muzejskih predmetov in zbirk, vlogo muzejev v sodobni družbi, muzeji in narodova identiteta, muzeji in turizem, poslanstvo in strateški plan muzeja, muzejska arhitektura, muzeologija in muzejski management, organizacijska struktura muzeja (notranja in zunanja), teorija upravljanja z zbirkami, dokumentacijski sistem in njegova digitalizacija, restitucija, repatriacija, od ideje do postavitve razstave, priprava dobre razstave.

Cilji:

Cilj predmeta je seznanitev študentov z vlogo in pomenom arheološke dediščine v muzejih, njenim pomenom za širši odnos do dediščine in njenega varovanja, za izobraževanje, spoznavanje s teorijo muzeologije, vede, ki se ukvarja z nastankom, razvojem in delovanjem muzejev. Predmet bo usmerjen na razvoj evropske muzeologije, s posebnim poudarkom na srednjo in jugovzhodno Evropo, vključno s pregledom muzeologije v slovenskem prostoru ter osrednjem Sredozemlju.

Kompetence:

Seminarske vaje dajejo študentom priložnost, da dodatno poglobijo poznavanje in razumevanje vsebin s primeri iz svoje regionalne stvarnosti in obenem utrdijo teoretske principe, ki so predstavljeni na predavanjih. Študenti se izobražujejo tudi pri pripravi in predstavitvi seminarjev iz znanstvene literature.