Geografija

Študijski program 2. stopnje

O študijskem programu

Magistrski študijski program Geografija 2. stopnje je že v osnovi specializiran v področje prostorskega planiranja in tako diplomantom zagotavlja ustrezne kompetence s področja prostorskega planiranja in urejanja človekovih dejavnosti v prostoru. Študenti pridobijo kompetence s področja prostorskega planiranja, ki zajemajo sposobnosti kompleksnega in celovitega vrednotenja geografskih prostorskih procesov in problemov, s posebnim poudarkom na razumevanju sodobnih družbenih sprememb, kulturne in pokrajinske različnosti, prepletanju lokalnosti in globalnosti ter razumevanju sistemske povezanosti med različnimi vidiki trajnostnega prostorskega razvoja.

Predmetnik

Opisi predmetov

Oddelek

Informacije o študijskem programu

Naziv in raven kvalifikacije

Magister geografije/magistrica geografije (mag. geog.)

8 (SOK), 7 (EOK), druga stopnja

Trajanje in kreditne točke

Program traja 2 leti (4 semestre), študent pridobi 120 ECTS (60 na letnik).

Študijski program izvajamo v sodelovanju s sodelavci Inštituta za raziskovanje krasa Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti iz Postojne in Geografskega inštituta Antona Melika Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti iz Ljubljane.

Študijsko področje (KLASIUS-P-16)

0314 sociologija in študiji kultur

0532 geoznanosti

Vpisni pogoji

a) diploma s področja geografije na študijskem programu 1. stopnje; ali

b) diploma z drugih strokovnih področij na študijskem programu 1. stopnje, če kandidat pred vpisom opravi študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija. Študijske obveznosti v obsegu do 60 kreditnih točk (ECTS) določi pristojna komisija UP FHŠ na podlagi individualne vloge kandidata in pri tem upošteva področje predhodnega študija. Predpisane obveznosti lahko kandidat opravi med študijem na 1. stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali drugih oblikah formalnega izobraževanja ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študijski program; ali

c) diploma z drugih strokovnih področij na univerzitetnem študijskem programu oz. specialističnem študijskem programu po zaključeni visokošolski strokovni izobrazbi, sprejetim pred 11. 6. 2004, če kandidat pred vpisom opravi študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija. Študijske obveznosti v obsegu do 60 kreditnih točk (ECTS) določi pristojna komisija UP FHŠ na podlagi individualne vloge kandidata in pri tem upošteva področje predhodnega študija. Predpisane obveznosti lahko kandidat opravi v programih za izpopolnjevanje ali drugih oblikah formalnega izobraževanja oz. z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študijski program; ali

d) diploma na primerljivem študijskem programu v tujini, po katerem je kandidatu, skladno z zakonom, priznana pravica do nadaljevanja izobraževanja na študijskem programu.

Pogoji za izbiro v primeru omejitve vpisa:

V primeru omejitve vpisa se pri izbiri kandidatov za vpis upošteva povprečno oceno izpitov pri študiju prve stopnje.

Pridobljene kompetence in znanja

Magistrski študijski program 2. stopnje Geografija izobražuje študente za pridobitev ustreznih kompetenc s področja prostorskega planiranja, ki zajemajo sposobnosti kompleksnega – celovitega vrednotenja geografskih prostorskih procesov in problemov, s posebnim poudarkom na razumevanju sodobnih družbenih sprememb, kulturne in pokrajinske različnosti, prepletanju lokalnosti in globalnosti ter razumevanju sistemske povezanosti med različnimi vidiki trajnostnega prostorskega razvoja.

Temeljni cilji magistrskega študijskega program Geografija 2. stopnje so izobraziti in usposobiti študenta za:

  • kompleksno vrednotenje in obvladovanje geografskih prostorskih procesov in problemov s posebnim poudarkom na razumevanju sodobnih družbenih sprememb, kulturne in pokrajinske različnosti, prepletanju lokalnosti in globalnosti,
  • razumevanje sistemske povezanosti med različnimi vidiki prostorskega razvoja,
  • razumevanje pomembnosti upoštevanja načel trajnostnega razvoja pri planiranju rabe prostora,
  • samostojno razvojno-raziskovalno in strokovno delo v prostorskem planiranju,
  • tehnično-aplikativno obvladovanje geografskih analitičnih in interpretacijskih metod, ki so podlaga planiranju rabe določene pokrajine,
  • kritično razmišljanje ter sintetično reševanje problemov pri planiranju rabe prostora,
  • sposobnost podajanja strokovnih ključnih informacij določevalcem razvoja v prostoru, ki niso iz stroke,
  • uporabo pridobljenega znanja v praksi,
  • uporabo najsodobnejših računalniških prijemov (GIS tehnologije) v prostorskem planiranju.
Možnosti zaposlitve

Magister študijskega programa ima odlične možnosti za delo v vseh tistih okoljih, kjer je potrebno širše poznavanje naravnih, družbenih in prostorsko-razvojnih problemov, pojavov in procesov, tako na lokalni kot nacionalni in mednarodni ravni.

Diplomanti se lahko zaposlijo v vseh organizacijah javnega značaja, ki se ukvarjajo s prostorskim planiranjem in presojo umeščanja različnih človekovih dejavnosti v prostor ter razvijanjem prostorskih politik, tako na lokalni, regionalni, državni in meddržavni ravni ter v zasebnem sektorju.

Zaposlijo se lahko kot občinski, državni funkcionarji in funkcionarji v mednarodnih ustanovah, planerji, prostorski analitiki in GIS strokovnjaki, svetovalci analitičnih ustanov, samostojni raziskovalci v poklicih prostorskega upravljanja in tudi regionalno-razvojnih agencijah. Magistri geografije bodo še posebej usposobljeni za uporabo najsodobnejših računalniških prijemov (GIS tehnologij) v prostorskem planiranju, razvili bodo kompetence samostojnega presojanja rezultatov analiz potencialov trajnostnega razvoja prostora in sinteznega posredovanja trajnostnih rešitev razvoja območij odločevalskim strukturam, kot tudi izdelovanja in izvajanja specifičnih razvojnih politik.

Tekom študija nam je bila celovitost geografije z vsemi njenimi področji izjemno strokovno predstavljena in imeli smo zares veliko kakovostno organiziranih terenskih vaj, tako enodnevnih kot tudi večdnevnih. Še posebej pa moram izpostaviti odnos profesorjev do študentov in njihovo dostopnost ter ažurnost, kot tudi individualen pristop, saj so znali študenta spodbuditi k različnim aktivnostim glede na njegova zanimanja. Pri svojem sedanjem delu – prostorskem načrtovanju na občinskem nivoju – tako pri nas, geografih, vidim izredno veliko prednosti zaradi geografskega celovitega pristopa k umeščanju v prostor, poznavanju tako naravnih značilnosti prostora kot družbenih procesov. Študij geografije kot tudi delo na področju prostorskega načrtovanja bi brez pomisleka izbrala še enkrat.

TINA RUPNIK

Ministrstvo za naravne vire in prostor, Oddelek za občinsko prostorsko načrtovanje

Magistrski študijski programi

Skip to content