Predmet daje vpogled v prostorske učinke prometa in turizma na globalni, regionalni in lokalni ravni. Obravnava načrtovanje prometa in prometne infrastrukture ter razvoj in razširjenost posameznih zvrsti turizma, pri čemer daje poseben poudarek njihovemu umeščanju v prostor. Pri obravnavi turizma posega po primerih iz tradicionalnih turističnih območij Alp, Sredozemlja in Slovenije. Študentje spoznajo prostorsko obremenjujoče oblike turizma, ki jih je treba upoštevati pri načrtovanju turističnih dejavnosti. Posebna pozornost je posvečena analizam turističnih tokov in turističnih območij. Študenti se seznanijo tudi z največjim slovenskim prometnim načrtovalskim projektom prejšnjega tisočletja – Nacionalnim programom izgradnje avtocest, spoznajo nekatere metode za analizo prometnih omrežij in se spoznajo s ključnimi dejavniki prometne politike.

Podatki o predmetu: 25 ur predavanj, 20 ur seminarskih vaj

Preverjanje in ocenjevanje znanja: Daljši pisni izdelek do 30 %,  Izpit do 70 % končne ocene.

Predmet seznani študente z značilnostmi pojavljanja in pretakanja voda v krasu, njihovimi lastnostmi in raziskovalnimi metodami za njihovo proučevanje. Posebna pozornost je namenjena razumevanju pomena in posebnih značilnosti kraških vodonosnikov, saj je to nujno za načrtovanje ustrezne zaščite in trajnostno rabo kraških vodnih virov. Študenti se seznanijo z osnovnimi vsebinami ekologije krasa, ki celovito in celostno obravnavajo površinske in podzemeljske vodne in kopenske habitate z ekološkega, okoljskega, biološkega in naravovarstvenega vidika. Spoznali bodo biotske procese značilne za kraške ekosisteme, vključno s procesi evolucije in adaptacije, kolonizacije in speciacije.

Podatki o predmetu: 25 ur predavanj, 20 ur seminarskih vaj

Preverjanje in ocenjevanje znanja: Končni izpit 100 % končne ocene.

Predmet seznani študente z naraščajočim človekovim poseganjem v okolje v zadnjih dveh stoletjih, s spremembami stanja in globalnimi okoljskimi problemi, ki so pogojevali nastanek paradigme trajnostnega razvoja, s konceptom, razvojem in pomenom sonaravnega trajnostnega razvoja ter njegovim postopnim uveljavljanjem na različnih področjih delovanja človeka. Študenti bolj podrobno spoznajo enega od treh področij trajnostnega razvoja – to je okolje, omejenost planetarnih virov in storitev okolja. Spoznajo pomen nosilne zmogljivosti okolja, merjenja trajnosti razvoja z okoljskimi kazalci, modelni pristop DPSIR ter metodo ekoloških sledi. Veliko pozornosti je namenjeno mestom oziroma urbanim (antropogenim) ekosistemom, ekosistemskemu pristopu pri preučevanju in načrtovanju mest, kjer bi upoštevanje načel trajnostnega razvoja lahko bistveno zmanjšalo snovno-energijske vnose in pretoke ter posledično obremenjevanje okolja. Študenti se seznanijo tudi s trajnostnim razvojem v Sloveniji.

Podatki o predmetu: 25 ur predavanj, 20 ur seminarskih vaj

Preverjanje in ocenjevanje znanja: Daljši pisni izdelek do 20 %, Izpit do 80 % končne ocene.

Predmet GIS v prostorskem planiranju 1 je nadgradnja osnovnega poznavanja in uporabe geografskih informacijskih sistemov, ki so jih študenti osvojili na prvi stopnji študija, usmerjena v ožje področje uporabe GIS-a v prostorskem planiranju. Študente vpelje v uporabo specifičnih GIS orodji in operacij za prostorsko planiranje ter izdelavo prostorskih podatkov uporabnih pri prostorskem planiranju. Poudarek je predvsem na spoznavanju in učenju uporabnosti GIS-a kot pripomočka ali orodja za odločanje in vrednotenje v prostoru. Študenti bodo razvili in pridobili znanje, ki jim bo omogočilo uporabo geografskega znanja v kombinaciji z geografskimi informacijskimi sistemi in prostorskim planiranjem, kot je na primer reševanje konfliktov v rabi prostora s pomočjo GIS, vrednotenje prostora s pomočjo GIS-a ter uporaba GIS-a kot podpore pri odločanju in umeščanju novih dejavnosti v prostor.

Podatki o predmetu: 25 ur predavanj, 20 ur laboratorijskih vaj

Preverjanje in ocenjevanje znanja: Daljši pisni izdelek do 50 %, Izpit do 50 % končne ocene

Ta učna enota je namenjena preizkušanju uporabe teoretičnih in metodoloških geografskih znanj in spretnosti za reševanje konkretnih problemov iz delovnega okolja (prakse). Cilj učne enote je izpeljava in poročilo o izvedbi ter predstavitev konkretnega projekta, reševanje problema na eni od institucij, podjetij, s katerimi ima fakulteta oziroma oddelek sklenjeno pogodbo o praktičnemu usposabljanju (gospodarske družbe, ministrstva, javni zavodi, civilna družba, zasebni zavodi …). Študenti pridobijo znanje s področja obvladovanja problemskega pristopa pri delu v realnem okolju, sposobnost prenosa teoretskega znanja in izkušenj v realno okolje ter zmožnost vrednotenja ustreznosti uporabljenih metod in postopkov pri reševanju zastavljenih geografsko planerskih problemov v praksi.

Podatki o predmetu: 15 ur seminarja, 15 ur seminarskih vaj, 90–120 ur praktičnega usposabljanja

Preverjanje in ocenjevanje znanja: Daljši pisni izdelek do 50–60 %, Javni nastop ali predstavitev do 20 %, Študentovi dosežki pri praktičnemu usposabljanju do 20–30 % končne ocene.

Vsebina predmeta zajema spoznavanje slovenskega krasoslovja, značilnosti krasa in Krasa kot pomembnega dela naše naravne in kulturne dediščine ter krasa po svetu z geografskega, geološkega, hidrogeološkega, ekološkega in biološkega pogleda kot tudi značilnosti vsebinsko in organizacijsko celostnega krasoslovja. Trirazsežna pokrajina bo predstavljena s pogleda kraškega površja, kraškega podzemlja in kraških vod. Študentje bodo podrobneje seznanjeni z nastankom in preperevanjem kraških kamnin ter z njihovimi splošnimi litostratigrafskimi lastnostmi. Seznanili se bodo z različnimi obdobji razvoja jam, njihovimi tipi, temeljnimi značilnostmi in osnovami speleogeneze. Razumeli bodo temeljne hidrogeološke značilnostih kraških vodonosnikov, značilnosti pretakanja vode in transport snovi v krasu. Spoznali bodo podzemlje kot enega življenjskih prostorov in pomembnost biodiverzitete. Pridobili bodo sposobnost multidisciplinarnega razumevanja kraških pojavov in znanje o uporabnosti temeljnih izsledkov za načrtovanje življenja v občutljivi kraški pokrajini ter njeno varovanje.

Podatki o predmetu: 25 ur predavanj, 20 ur seminarskih vaj

Preverjanje in ocenjevanje znanja: Krajši pisni izdelek do 10 %, Daljši pisni izdelek do 20 %, Končni izpit do 70 % končne ocene.

Vsebina predmeta temelji na poznavanju, razumevanju, analizi in kritičnem vrednotenju izbranih globalnih razvojnih problemov in izzivov, ki izhajajo iz medsebojne soodvisnosti človeške družbe in »naravnega« okolja, kot so razvojni prepad med razvitim in nerazvitim svetom, vprašanje razporeditve dobrin; prenaseljenost in prehranska oskrba; vzroki in posledice globalnih selitev; družbena neenakost, družbena odgovornost, življenjski slog in socialna pravičnost; družbeno-socialno-ekonomski modeli – razvoj človeške družbe onstran stalne rasti; podnebne spremembe, vzroki in predvidene posledice; onesnaževanje oceanov, degradacija mokrišč, okoljske in gospodarske posledice; omejenost, prekomerno izkoriščanje ter izguba naravnih virov in ekosistemskih storitev (viri energije, pitna voda, prst, biotska raznovrstnost idr.).

Podatki o predmetu: 25 ur predavanj, 20 ur seminarskih vaj

Preverjanje in ocenjevanje znanja: Daljši pisni izdelek do 20 %, Končni izpit do 80 % končne ocene.

Celostno poznavanje in razumevanje kraške dediščine nam omogoča smiselno načrtovanje življenja na krasu in njegovo varovanje. Ob povezovanju vsakokratnih značilnosti kraškega površja, jam, voda in ekoloških posebnosti v svojevrstne trirazsežne pokrajinske celote in upoštevanju različnih izkušenj iz načrtovanja na krasu doma in po svetu bo študent pridobil sposobnost za razumevanje kraških pokrajin in temeljno znanje za krasoslovno – geografsko vključevanje v izzive njihovega trajnostnega razvoja. Študent dobi vpogled v krasoslovje v državnih in regionalnih načrtovanjih, pri oskrbi z vodo, večjih posegih (prometnice), turizmu itn.

Podatki o predmetu: 25 ur predavanj, 20 ur seminarskih vaj

Preverjanje in ocenjevanje znanja: Krajši pisni izdelek do 10 %, javni nastop ali predstavitev do 20 %, končni izpit do 70 % končne ocene.

Predmet seznani študente z naravnimi nesrečami, s kulturo sobivanja z njimi ter trajnostnimi koncepti njihovega upravljanja. Študentje spoznajo najpogostejše naravne nesreče v Sloveniji in širše ter sodobne metode za njihovo preučevanje. Študentje spoznajo uporabnost analize pogostosti in obsega naravnih nesreč za pomoč pri odločanju pri trajnostnih posegih v prostor. To jim bo v pomoč pri nadaljnjem spoznavanju različnih metod ocen ogroženosti zaradi naravnih nesreč. Te pa so temelj za trajnostno načrtovanje rabe prostora. Študenti pridobijo usposobljenost za razumevanje kompleksnosti problematike naravnih nesreč in njihovega trajnostnega upravljanja (risk governance) in usposobljenost za upravljanje z naravnimi nesrečami (risk management).

Podatki o predmetu: 25 ur predavanj, 20 ur seminarskih vaj

Preverjanje in ocenjevanje znanja: Daljši pisni izdelek do 30 %, javni nastop ali predstavitev do 10 %, končni izpit do 60 % končne ocene.

Predmet seznani študente z vsemi pomembnimi lastnostmi različnih oblik vodnih virov, tako površinskih kot podzemeljskih voda, katerih poznavanje in razumevanje omogoča vrednotenje, presojo in načrtovanje upravljanja z njimi. Pozornost je namenjena preučevanju vodnih virov z vidika njihove pokrajinske vloge in posledic antropogenih posegov, kakor tudi pomenu vodnih virov za človeka in gospodarstvo. Človek z neprimernimi posegi v okolja vodnih virov (raba tal, regulacije, hidromelioracije in onesnaževanje …) in s prekomerno rabo pogosto ogroža obstoj ekosistemov, lastno oskrbo (tudi s pitno vodo), kakovost bivalnega okolja in gospodarski razvoj. Študenti bodo spoznali tudi institucije in pravne dokumente, ki urejajo področje voda ter se seznanili z osnovami trajnostne rabe in upravljanja z različnimi vodnimi viri.

Podatki o predmetu: 25 ur predavanj, 20 ur seminarskih vaj

Preverjanje in ocenjevanje znanja: Daljši pisni izdelek do 20 %, končni izpit do 80 % končne ocene

Predmet je namenjen preizkušanju uporabe teoretičnih in metodoloških znanj za reševanje konkretnih problemov s področja prostorskega, urbanističnega in regionalnega planiranja. Predstavljeni bodo primeri dobre in slabe prakse celovitega planiranja rabe prostora. Ob vsaki izvedbi izvajalci skupaj s študenti izberejo določen problem, za katerega potem iščejo najustreznejše rešitve. Najprej se posvetijo poglabljanju teoretičnega znanja, potrebnega za iskanje ustrezne rešitve, iskanju potrebne strokovne pomoči zunanjih strokovnjakov (negeografov), nato ugotovijo kakšne analize in podatki so potrebni za iskanje rešitev itn. do oblikovanja končnih rešitev vključno z javnimi predstavitvami in utemeljevanjem njihove ustreznosti pod določenimi pogoji.

Podatki o predmetu: 25 ur predavanj, 20 ur seminarskih vaj

Preverjanje in ocenjevanje znanja: Krajši pisni izdelek do 20 %, javni nastop ali predstavitev do 30 %, predlog planske rešitve do 50 % končne ocene.

Predmet GIS v prostorskem planiranju 2 poglobi znanje študentov na področju uporabe geografskih informacijskih sistemov pri prostorskem planiranju. Študenti spoznajo naprednejša GIS orodja, operacije in postopke za prostorsko planiranje. Seznanijo se z sistemom in temelji prostorskega načrtovanja na evropski ravni ter posameznimi evropskimi primeri dobrih praks. Študenti poskušajo samostojno reševati naprednejša prostorska vprašanja in probleme. Seznanijo se z najpogostejšimi težavami GIS-a v prostorskem planiranju ter poskušajo omenjene težave s pomočjo pridobljenega znanja kritično reševati. Študenti se usposobijo za opravljanje samostojnega strokovnega dela na področju prostorskega planiranja ter obvladajo kartografske in statistične metode v povezavi z računalniško podprtimi geografskimi informacijskimi sistemi, ki se pri tem uporabljajo. Poleg tega spoznajo zahtevnejše metode in postopke prostorskega načrtovanja v GIS ter samostojno rešujejo zapletenejše konflikte v rabi prostora.

Podatki o predmetu: 25 ur predavanj, 20 ur laboratorijskih vaj

Preverjanje in ocenjevanje znanja: Daljši pisni izdelek do 50 %, končni izpit do 50 % končne ocene.

Predmet seznani študente s pomembnimi značilnostmi obalnih območij, ki vplivajo na večjo okoljsko ranljivost in hkrati predstavljajo potencial za razvoj gospodarstva in človekovih dejavnosti. Pozornost je namenjena človekovim posegom v obalna območja, rabi prostora in naravnih virov, litoralizaciji, konfliktnosti rab, pogosti prekomerni obremenjenosti in degradaciji naravnega okolja. Predmet omogoča pridobitev znanja o temeljnih dokumentih in orodjih planiranja na morju in obalnih območjih v EU in Sloveniji ter o potrebnem sodelovanju in usklajevanju za oblikovanje uravnoteženih razvojno varovalnih načrtov in trajnostnega upravljanja obalnih območij.

Podatki o predmetu: 25 ur predavanj, 20 ur seminarskih vaj

Preverjanje in ocenjevanje znanja: Daljši pisni izdelek do 30 %, končni izpit do 70 % končne ocene.

Predmet seznani študente z osnovnimi naravno- in družbenogeografskimi značilnostmi Sredozemlja kot regije ter s pokrajinsko ekološkimi in družbenimi dejavniki, ki vplivajo na oblikovanje kulturne pokrajine v različnih delih Sredozemlja. Večja pozornost je namenjena za Sredozemlje specifičnim in aktualnim procesom in problemom, ki iz njih izhajajo, kot so npr. intenzivno kmetijstvo in namakanje, omejenost vodnih virov in težave v oskrbi z vodo, raba tal in erozija prsti, požari v naravi in degradacija gozdov, opuščanje pašništva in sukcesija, onesnaževanje voda, aktualni demografski trendi depopulacije in staranja prebivalstva v zalednih in višje ležečih naseljih, povečevanje urbanih in zlasti obalnih naselij, migracije in litoralizacija obalnih območij, turistični in prometni tokovi v Sredozemlju, varovanje ekosistemov in zavarovana območja narave, ukrepi za izboljšanje kakovosti morja. Pozornost je, tako z naravno- kot družbenogeografskega vidika, namenjena »sredozemskemu« območju Slovenije in nam bližnjih sredozemskih pokrajin ob Jadranskem morju.

Podatki o predmetu: 25 ur predavanj, 20 ur seminarskih vaj

Preverjanje in ocenjevanje znanja: Daljši pisni izdelek do 20 %, končni izpit do 80 % končne ocene.

Študenti se pri predmetu seznanijo s pojmovanjem globalizacije in marginalizacije in s tem, kako ta dva procesa v medsebojnem učinkovanju delujeta v različnih, predvsem obrobnih (marginalnih) območjih. Srečajo se z različnimi pojmovanji, razumejo pojmovne razlike in spoznajo različne pristope k obravnavani problematiki. Ob izbranih besedilih o geografski marginalnosti in marginalizaciji potekajo usmerjene razprave o marginalnosti in marginalnih območjih v Sloveniji, Evropi in v svetu. Predmet je usmerjen tudi raziskovalno in od študentov se pričakuje, da bodo samostojno ali v skupini obdelali izbrani problem, ki ga je mogoče obravnavati v kontekstu marginalnosti in marginalizacije. V ospredje lahko postavijo gospodarski, družbeni, kulturni ali celo kak drug vidik, za katerega menijo, da v procesu marginalizacije igra najvidnejšo vlogo.

Podatki o predmetu: 25 ur predavanj, 20 ur seminarskih vaj

Preverjanje in ocenjevanje znanja: Krajši pisni izdelek do 20 %, daljši pisni izdelek do 30–50 %, končni izpit do 30–50 % končne ocene.

Predmet seznani študente z naravnimi procesi na krasu, intenzivnostjo raztapljanja v različnih okoljih in z dejavniki, ki vplivajo na razvoj kraškega površja ter jam. Študent/-ka spoznava morfologijo površja in jam s poudarkom na posameznih morfoloških oblikah, tipe jam, neživo vsebino jam ter različne datacijske metode. Predstavljena so tudi nova dognanja o starosti krasa in kraških jam ter iz tega izhajajoče najsodobnejše interpretacije geološkega, speleogenetskega in geomorfološkega razvoja krasa v Sloveniji in po svetu. Vse razlage so podkrepljene s terenskimi predavanji predvsem na primerih z Dinarskega krasa.

Podatki o predmetu: 25 ur predavanj, 20 ur seminarskih vaj

Preverjanje in ocenjevanje znanja: Krajši pisni izdelek do 20 %, končni izpit do 80 % končne ocene.

Kras najdemo skorajda povsod po svetu. Kraško površje zavzema četrtino Evrope in petino kopnega dela zemeljske oble. Procesi zakrasevanja v različnih krajih sveta potekajo podobno, pri podrobnejšem raziskovanju pa moramo upoštevati številne lokalne dejavnike, ki značilno vplivajo na tamkajšnje procese zakrasevanja. Študentje se bodo seznanili z razvojnimi koraki zakrasevanja kamnin na površini in v podzemlju, z regionalnimi in lokalnimi vidiki zakrasevanja, z vrstami zakrasevanja glede na geografsko širino, nadmorsko višino, podnebje, tip kamnine ipd., z dejavniki, ki vplivajo na tamkajšnje tipično zakrasevanje, spoznali bodo izbrane primere krasa iz sveta in jih primerjali s krasom v Sloveniji. Osredotočili se bodo na primer v svetu najobširnejšega pa tudi zelo zanimivega kitajskega krasa.

Podatki o predmetu: 25 ur predavanj, 20 ur seminarskih vaj

Preverjanje in ocenjevanje znanja: Krajši pisni izdelek do 10 %, daljši pisni izdelek do 20 %, končni izpit do 70 % končne ocene