Zgodovina

Opisi predmetov študijskega programa 2. stopnje

1. letnik

Teorije zgodovinopisja

Predmet podaja temeljni epistemološki in metodološki okvir za mišljenje zgodovinskega dogajanja in uvaja v razumevanje postopnega oblikovanja zgodovine kot znanstvene discipline, ki razvija in elaborira svoja specifična orodja za preučevanje preteklosti. Pri tem predmetu bomo natančneje obravnavali rojstvo zgodovine oz. zgodovinopisja kot univerzitetne znanstvene discipline v prvi polovici 19. stoletja. Posebno pozornost bomo namenili tudi intelektualnemu dogajanju in miselnim premikom v drugi polovici 18. stoletja, ki so sprožili razsvetljenstvo in s tem kot konstitutivni dogodki odprli pot za konstitucijo zgodovine kot pomembne discipline na evropskih univerzah (npr. v Göttingenu in Berlinu). Poudariti je potrebno, da se ta utemeljitev zgodovine dogaja že v drugem, romantično in nacionalno obarvanem in ne razsvetljenskem kontekstu.

Podatki o predmetu:

  • 24 ur predavanj; 24 ur seminarskih vaj; 132 ur samostojnega dela
Antika, izbrana poglavja

Predmet študentom nudi poglobljen vpogled in poznavanje rimske zgodovine vzhodnega alpsko-jadranskega prostora, jih seznanja s političnimi, gospodarskimi in kulturnimi razmerami ter vplivom na kasnejši razvoj. Pregled se začenja s prvimi kontakti kultur mlajše železne dobe z rastočo rimsko državo in nato s postopnimi osvajanji vzhodno jadranskega in jugovzhodnega alpskega območja, zaključuje pa se z dogodki ob propadu rimskega imperija, ki so se odvijali tudi na obravnavanem prostoru in pomembno vplivali na nadaljnji potek zgodovinskih dogodkov. Poleg zgodovinskega okvira je poudarek na pomembnih kulturnih in civilizacijskih pridobitvah antičnega sveta in politični ureditvi v posameznih obdobjih.

Podatki o predmetu:

  • 24 ur predavanj; 24 ur seminarskih vaj; 132 ur samostojnega dela
Srednji vek, raziskovalne vsebine

Predmet obravnava značilne pojave, spremembe in vprašanja srednjeveške zgodovine, s posebno pozornostjo do vseh slojev in komponent srednjeveške družbe. Dodatno bo poudarek namenjen slovenskemu, alpskemu in jadranskemu prostoru, zlasti na seminarskih vajah, kjer se posamezne vsebine poglabljajo s primeri iz slovenskih dežel in sosednjih regij. Na predavanjih se predstavijo aktualna raziskovalna vprašanja in pristopi v evropskem merilu, študenti pa jih pod mentorstvom izvajalca aplicirajo v obliki samostojnih ali skupinskih raziskav na izbrane slovenske primere.

Podatki o predmetu:

  • 24 ur predavanj; 24 ur seminarskih vaj; 132 ur samostojnega dela
Novi vek, raziskovalne vsebine

Predmet poglablja temeljne pojave, procese, spremembe in vprašanja novoveške zgodovine, pri čemer pozornost posveča vsem družbenim slojem. Časovno obsega obdobje od 16. do 19. stoletja. Posebna pozornost je posvečena slovenskemu prostoru in njegovi vpetosti v širše evropske zgodovinske procese. Poudarek je na spoznavanju novejših tendenc in spoznanj v slovenskem in mednarodnem zgodovinopisju, s čimer se nadgrajuje in poglablja znanje, pridobljeno na prvi stopnji. Zato se predpostavlja, da je študent že usvojil osnovna znanja o pomembnih procesih obravnavanega obdobja. Na predavanjih se predstavijo aktualna raziskovalna vprašanja in pristopi v evropskem merilu, študenti pa jih pod mentorstvom izvajalca aplicirajo v obliki samostojnih ali skupinskih raziskav na izbrane slovenske primere.

Podatki o predmetu:

  • 24 ur predavanj; 24 ur seminarskih vaj; 132 ur samostojnega dela

2. letnik

Sodobna zgodovina, raziskovalne vsebine

Predmet podaja analizo pomembnejših političnih, vojaških, družbenih dogodkov, ki so bistveno zaznamovali evropsko sodobno zgodovino. V okviru seminarskega dela bodo kritično analizirani izbrani prelomni dogodki predstavljeni z analizo ključnih dokumentov, predstavljena bo originalna video-dokumentacija, glasbeni posnetki itd. Pri predmetu gre za nadgradnjo posameznih tematskih sklopov, ki so bili pregledno že obravnavani na prvi študijski stopnji. Študentje se pri posameznih vsebinskih sklopih seznanijo tudi z aktualnim stanjem v zgodovinopisju in pregledom, kako je bil s strani različnih zgodovinskih šol in tradicionalnih zgodovinskih pristopov posamezen zgodovinski dogodek obravnavan v zgodovini, kakšne so današnje aktualne teorije in razhajanja, vse do različnih pristopov pri obravnavanju omenjenih vprašanj, ki so značilni za posamezne avtorje v Evropi in v Sloveniji. Na predavanjih se predstavijo aktualna raziskovalna vprašanja in pristopi v evropskem merilu, študenti pa jih pod mentorstvom izvajalca aplicirajo v obliki samostojnih ali skupinskih raziskav na izbrane slovenske primere.

Podatki o predmetu:

  • 24 ur predavanj; 24 ur seminarskih vaj; 132 ur samostojnega dela
Slovenska zgodovina, raziskovalne vsebine

V okviru predmeta bodo kritično obravnavani zgodovinski procesi, ki so sooblikovali družbo na Slovenskem v zadnjih dveh stoletjih. Predstavljeni bodo politični in družbeni koncepti in zunanjepolitični dejavniki. Poleg politične in kulturne zgodovine bo posebej obravnavana vpetost slovenskih dežel v druge državne tvorbe. Metodološko bo predmet prilagojen poglobljeni obravnavi izbranih tem, povezanih z raziskovalnimi polji izvajalcev, ki bodo zajemali iz svojih najnovejših raziskav. Na predavanjih se predstavijo aktualna raziskovalna vprašanja in pristopi, študenti pa jih pod mentorstvom izvajalca aplicirajo v obliki samostojnih ali skupinskih raziskav na izbrane slovenske primere.

Podatki o predmetu:

  • 24 ur predavanj; 24 ur seminarskih vaj; 132 ur samostojnega dela
Socialna zgodovina dela, raziskovalne vsebine

V ospredju bo obravnava nekaterih temeljnih vprašanj in problemov socialne zgodovine. V okviru problemsko zastavljenih predavanj bomo opozorili na temeljne vire (npr. statistične) in na metode, ki jih uporabljajo socialni zgodovinarji. V predavanjih bo obravnavan tako slovenski kot tudi širši mednarodni prostor v preteklosti. Z opozorili na regionalne posebnosti in s poudarki na domači preteklosti se bomo časovno omejili zlasti na dobo postopne industrializacije, vzpona meščanstva, razvoja delavskih gibanj in procesa nastajanja potrošniške družbe, torej na čas od konca 18. stoletja do poznega 20. stoletja. Vse fenomene bomo obravnavali v luči socialne neenakosti. Na predavanjih se predstavijo aktualna raziskovalna vprašanja in pristopi v evropskem merilu, študenti pa jih pod mentorstvom izvajalca aplicirajo v obliki samostojnih ali skupinskih raziskav na izbrane slovenske primere.

Podatki o predmetu:

  • 24 ur predavanj; 24 ur seminarskih vaj/ tutorial; 132 ur samostojnega dela
Zgodovina ekonomskega razvoja, raziskovalne vsebine

Študentke in študenti se seznanijo z novejšo ekonomsko zgodovino Evrope. Predmet s primerjalnim pristopom posebej obravnava proces ekonomskega razvoja v različnih evropskih državah in deželah med 17. in 20. stoletjem, in sicer “protoindustrijo”, industrializacijo, vzporedne spremembe v kmetijstvu in ekonomske politike do sodobnih evropskih integracijskih procesov in razvojnih politik. Ob klasičnih je posebna pozornost posvečena novejšim interpretacijam in konceptom v zgodovini evropskega in svetovnega razvoja. Na predavanjih se predstavijo aktualna raziskovalna vprašanja in pristopi v evropskem merilu, študenti pa jih pod mentorstvom izvajalca aplicirajo v obliki samostojnih ali skupinskih raziskav na izbrane slovenske primere.

Podatki o predmetu:

  • 24 ur predavanj; 24 ur seminarskih vaj; 132 ur samostojnega dela

Notranje izbirni predmeti

Zgodovina Jugoslavije

V okviru predmeta bodo kritično obravnavani zgodovinski procesi na območju JV Evrope v 20. stoletju. Predstavljeni bodo politični koncepti in zunanjepolitični dejavniki, ki so pripeljali do oblikovanja jugoslovanske države, politični ustroj in delovanje Kraljevine SHS/Jugoslavije, nacionalni in ideološki spori ter vojaška realnost v času druge svetovne vojne. Poseben poudarek bo namenjen drugi jugoslovanski državi, njenemu političnemu sistemu, zunanjepolitični vlogi v času bipolarne ureditve sveta, vzporednim primerjavam s sosednjimi državami v regiji ter vsakdanje življenje in gospodarska politika. Del predavanj bo namenjen prebujenim nacionalnim trenjem in zunanjepolitičnim spremembam, ki so privedli do razpada druge jugoslovanske države, vojni na Balkanu in zgodovini držav naslednic, tudi kratkotrajni Zvezni republiki Jugoslaviji. Seminarsko delo bo prilagojeno zanimanjem študentov in bo tematsko in metodološko zajemalo tako iz politične kot kulturne ter gospodarske zgodovine.

Podatki o predmetu:

  • 1. – 2. letnik
  • 24 ur predavanj; 24 ur seminarskih vaj; 132 ur samostojnega dela
Zgodovina Italije

Predmet obravnava italijansko zgodovino s poudarkom na obdobju 19. in 20. stoletja in posebej na zgodovini združene države Italije. Izhaja iz raznolikosti družbenih, gospodarskih, kulturnih in političnih razmer v in med starimi italijanskimi državami, ki tvorijo ozadje in temeljne značilnosti številnih kasnejših izzivov, s katerimi se italijanska država spopada po združitvi. Pozornost se namenja procesu »zedinjenja« z vidika politike in države in v tem sklopu tudi problematičnemu odnosu s katoliško Cerkvijo, obenem pa tudi družbenim vidikom. Pomembni temi 20. stoletja sta vzpon in značilnosti fašizma ter po drugi svetovni vojni izrazito nagli gospodarski in družbeni razvoj demokratične Italije v okviru zahodnoevropskih povezav. Tudi v 20. stoletju je posebna pozornost namenjena družbenim razsežnostim političnih in ekonomskih transformacij.

Podatki o predmetu:

  • 1. – 2. letnik
  • 24 ur predavanj; 24 ur seminarskih vaj; 132 ur samostojnega dela
Zgodovina Rusije

Predmet obravnava dolgo zgodovino nastajanja ruske države, od pozne srednjeveške moskovske kneževine do imperija in njegovega propada, nastanek Sovjetske zveze in tranzicijo v post-socialistično federacijo in Skupnost neodvisnih držav. Vsebinsko bo predmet posegal na področja politične, socialne, kulturne in ekonomske zgodovine. Prehod iz kneževine v carizem je bil povezan z velikansko teritorialno ekspanzijo in težnjo po koncentraciji administrativne, vojaške in verske oblasti. Pri predmetu bomo obravnavali razvoj institucij, strategije upravljanja in ideologije, s katerimi so nosilci oblasti poskušali zagotavljati kohezivnost imperija. Na drugi strani se bodo študenti seznanili z zgodovino različnih skupin, slojev, ljudstev in narodov, ki so se aparatom centralne oblasti ruske in kasnejše sovjetske države nemalokrat upirali ali pa živeli povsem neodvisno od njega.

Podatki o predmetu:

  • 1. – 2. letnik
  • 24 ur predavanj; 24 ur seminarskih vaj; 132 ur samostojnega dela
Ameriška zgodovina

Predmet predstavlja sintetičen pregled temeljnih razvojnih potez na ameriški celini z upoštevanjem razlik v političnem, ekonomskem in socialnem razvoju anglosaksonske in Latinske Amerike. Prav tako bodo obravnavane vsebine odnosov med ameriškimi državami, problem hierarhičnih političnih razmerij med ZDA kot hegemonom in ameriškimi perifernimi državami. Obravnavana bodo vprašanja političnih sistemov, njihove dolgoročne učinkovitosti in stabilnosti. Posebna pozornost bo posvečena ZDA, ki so v obravnavanem obdobju prehodile pot od nastanka do globalne svetovne velesile. Ob tem se študentje seznanjajo z vprašanji, ki jih bodo podrobneje obravnavali pri vrsti drugih predmetov, s čimer si ustvarjajo globalno zgodovinsko-politično podobo o pojavih kot so npr. rasizem, antisemitizem, verski fundamentalizem, kolonializem, globalizacija itd. na vsakokratnem konkretnem zgodovinskem kontekstu. Predmet je zastavljen pregledno po posameznih državah, posamezna poglavja pa se posvečajo poglobitvi gospodarske, socialne in politične zgodovine na posameznih izbranih primerih. Predmet podaja predvsem kritični pregled in prerez posameznih prelomnih dogajanj.

Podatki o predmetu:

  • 1. – 2. letnik
  • 24 ur predavanj; 24 ur seminarskih vaj; 132 ur samostojnega dela
Zgodovina prebivalstva in migracij

Predmet seznanja študente z zgodovino prebivalstva in pomenom ter uporabnostjo demografije pri preučevanju zgodovinskega dogajanja. Na pregleden način obravnava splošne značilnosti demografskih pojavov, dejavnike in mehanizme demografskega razvoja, značilnosti demografskih sistemov in zgodovinskih socialno-demografskih struktur ter migracij. Predstavi analitične pristope in tehnike historične demografije, aplikativne možnosti interdisciplinarnega sodelovanja vede s socialno in gospodarsko zgodovino ter drugimi disciplinami.

Podatki o predmetu:

  • 1. – 2. letnik
  • 24 ur predavanj; 24 ur seminarskih vaj; 132 ur samostojnega dela
Zgodovina okolja in krajine

Cilj predmeta je seznanitev študenta z zgodovinskim pomenom kmetijstva, njegovim vplivom na okolje in prilagajanjem naravnega okolja kmetijski rabi ter posledičnim oblikovanjem kulturne krajine. Študent se seznani z različnimi kmetijskimi praksami (v odvisnosti od družbenega in gospodarskega ustroja) ter njihovim vplivom na okolje in krajino, kakor tudi z vprašanjem vzdržnosti (trajnosti) kmetijskih praks v preteklosti in novejšem obdobju. Študent se usposobi za prepoznavanje različnih oblik kulturne krajine v sedanjem prostoru in za presojo možnosti njihove valorizacije v namene razvoja podeželja. Seznani se tudi s temeljnimi koordinatami znanstvene debate o rabi naravnih virov v preteklih družbah in o njihovi (ne)sposobnosti trajnostnega upravljanja z le-temi.

Podatki o predmetu:

  • 1. – 2. letnik
  • 24 ur predavanj; 24 ur seminarskih vaj; 132 ur samostojnega dela
Zgodovina turizma

Študentke in študenti se seznanijo z zgodovino turizma v Evropi in Sredozemlju do današnjega časa. Predmet obravnava razvoj različnih oblik turizma in širjenje njihove družbene dostopnosti. Poudarek je na turizmu kot gospodarski panogi in na njegovi povezanosti s širšim gospodarskim in družbenim razvojem, obenem pa na kulturnih razsežnostih turizma. Na interpretativni ravni se izpostavijo gospodarski, družbeni in kulturni vidiki in dejavniki modernega turističnega razvoja, tipološka in regionalna periodizacija razvoja turizma, razvoj posameznih turističnih destinacij ter vloga naravne in kulturne dediščine v turizmu. Posebna pozornost je namenjena slovenskim deželam in njihovi vpetosti v zgodovino turizma v Evropi in v Sredozemlju.

Podatki o predmetu:

  • 1. – 2. letnik
  • 24 ur predavanj; 24 ur seminarskih vaj; 132 ur samostojnega dela
Reformacija in protireformacija

Študentke in študenti se interdisciplinarno seznanijo s pregledno zgodovino reformacije in protireformacije ter z njunimi cerkvenimi, teološkimi in političnimi vzroki in rezultati na področju cerkvene, kulturne, intelektualne in literarne zgodovine v evropskem in ožjem, slovenskem, kontekstu. Študenti in študentke se seznanijo z reformacijo in protireformacijo kot s procesom nastajanja novoveških imaginarijev in idearijev.

Podatki o predmetu:

  • 1. – 2. letnik
  • 24 ur predavanj; 24 ur seminarskih vaj; 132 ur samostojnega dela
Zgodovina spolov

Skozi študij predmeta se bodo študentke in študenti seznanili s pomembnimi značilnostmi odnosov med spoloma in njunim položajem v različnih zgodovinskih obdobjih Evrope; časovno bo pregled segal od antike preko srednjega in novega veka do 19. in 20. stoletja. Poseben poudarek bo namenjen seznanjanju s ključnimi spremembami tako na področju privatnega – družinskega kot javnega – družbeno-ekonomskega življenja, ki so se odvijale v posameznih delih Evrope že od poznega 18. do druge polovice 20. stoletja in so bistveno sooblikovale sodobne predstave o moškem in ženski oz. ženskem: demografska tranzicija, uvajanje kapitalističnih in mezdnih razmerij, industrializacija, urbanizacija, profesionalizacija, propadanje tradicionalnih vzorcev življenja in preživljanja, demokratizacija, ženska gibanja, razvoj in emancipacija novih znanosti ter sočasno porajanje občutij negotovosti, frustracij in kriz v odnosih.

Podatki o predmetu:

  • 1. – 2. letnik
  • 24 ur predavanj; 24 ur seminarskih vaj; 132 ur samostojnega dela
Zgodovina popularne kulture

Študent/-ka se seznani s historičnimi in problemskimi izhodišči ter aktualnimi vidiki popularne kulture in pogoji možnosti njene kritike. Predmet obravnava zgodovinski razvoj množične in popularne kulture od industrijske revolucije do sodobnosti. Pri tem se dotika tematik, kot so zgodnja in sodobna kritika, slogi in žanri, medijska tehnologija, različna razumevanja kulture in popularne kulture, odnos s korporacijami in potrošništvom, povezava z globalizacijo, razumevanje političnih in ideoloških dimenzij popularne kulture, etničnost in spol v popularni kulturi ter nova pokrajina popularne kulture (IKT in znane osebe – celebrities; socialna omrežja). V sklopu seminarskih vaj študentje izvajajo svojo lastno raziskavo pod mentorstvom predavatelja, ki sproti usmerja in preverja napredovanje samostojnega dela študenta, ki lahko poteka posamezno ali skupinsko.

Podatki o predmetu:

  • 1. – 2. letnik
  • 24 ur predavanj; 24 ur seminarskih vaj; 132 ur samostojnega dela
Ustna zgodovina

Vsebine se bodo dotikale temeljnih metodoloških in teoretičnih vprašanj, ki jih pojav ustne zgodovine vnese na področje zgodovinopisja. Sodobna ustna zgodovina je disciplina, ki je že od svojega nastanka v prvi polovici prejšnjega stoletja doživljala različne odzive javnosti in stroke. V svetu je minilo kar nekaj časa, preden je postala akademska disciplina. V zadnjem času pa v kontekstu postmoderne teorije zgodovinopisja, ki ponovno afirmira zgodovinsko naracijo in briše ostre meje med posameznimi znanstvenimi disciplinami, vendarle pridobiva na pomenu. Študentje bodo seznanjeni z metodološkimi standardi, ki so se razvili tudi kot odgovor na kritike na očitke bolj konservativno naravnanih zgodovinarjev. Študentje bodo seznanjeni s prednostmi in pomanjkljivostmi na ta način pridobljenih zgodovinskih virov.

Podatki o predmetu:

  • 1. – 2. letnik
  • 24 ur predavanj; 16 ur seminarskih vaj; 8 ur terenskih vaj; 132 ur samostojnega dela
Od paleografije do digitalizacije – praktikum pisnih in likovnih virov II

Učna enota razvija praktične veščine. Namenjena je pridobivanju poznavanja različnih tipologij virov za zgodovinsko raziskovanje iz različnih obdobij in usvajanju kompetenc za delo z njimi. Za slovenski prostor je značilno, da od zgodovinarja zahteva poznavanje različnih jezikov in pisav, da lahko razbere vire iz različnih obdobij in območij (latinščina, stara italijanščina, stara nemščina, stara slovenščina, slovenščina, italijanščina, nemščina, srbo-hrvaščina) ter temu ustrezne pisave. Delo poteka v obliki vaj, v sklopu katerih se študenti seznanijo s konkretnimi primeri pisnih dokumentov ter z njihovimi specifikami glede zahtev njihovega razbiranja.

Podatki o predmetu:

  • 1. – 2. letnik
  • 48 ur seminarskih vaj; 132 ur samostojnega dela
Študijska praksa

Učna enota je namenjena preizkušanju uporabe teoretičnih in metodoloških znanj in spretnosti stroke za reševanje konkretnih problemov iz delovnega okolja (prakse). Študenti poslušajo uvodni seminar, kjer se seznanijo s terminskim in strukturnim načrtom opravljanja obveznosti pri učni enoti ter se naučijo nekaj osnovnih pristopov, metod in veščin za reševanje konkretnih problemov iz prakse oziroma izvajanje projektov. Praksa se lahko izvaja pri partnerskih ustanovah (arhivi, muzeji, raziskovalni inštituti) ali v sklopu projektnega dela na sami fakulteti.

Podatki o predmetu:

  • 1. – 2. letnik
  • 10 ur seminarskih vaj; 350 ur samostojnega dela
ZGODOVINA
Študijski program
Predmetnik
Opisi predmetov
KONTAKT

Referat za podiplomski študij

Univerza na Primorskem Fakulteta za humanistične študije
Titov trg 5, 6000 Koper

Tel.: +386 (0)5 663 77 52
E-naslov: referat.podiplomski@fhs.upr.si

Magistrski študijski programi

Skip to content