Geografija

Študenti se seznanijo z razvojem »znanstvene« regionalne geografije v zahodnem delu Evrope in Severni Ameriki, nato pa tudi z razvojem v Sloveniji, kar je osnova za razumevanje razvoja šolske regionalne geografije tako v Evropi in Severni Ameriki kot tudi Sloveniji. Študenti spoznavajo zakonitosti regionalnih členitev sveta, Evrope in Slovenije ter njihovo aplikacijo pri šolski rabi. Teoretično in praktično se usposabljajo za izbor dominantnih vsebin oziroma osrednjih geografskih problemov pri šolski regionalni geografiji sveta ter Slovenije.

Podatki o predmetu: 15 ur predavanj, 30 ur seminarja

Preverjanje in ocenjevanje znanja: Krajši pisni izdelek do 20 %, izpit do 80 % končne ocene.

Študenti pridobivajo znanje o poglavitnih geografskih procesih in problemih na območju Evrope z azijskim delom Rusije. Seznanjajo se z naravnogeografskimi razmerami z vidika možnosti za družbeni razvoj ter gospodarskim in demografskim razvojem s posebnim ozirom na okoljsko problematiko. Prek izbranih primerov spoznavajo različne regionalne procese in specifične probleme v Srednji, Zahodni, Severni, Južni, Jugovzhodni in Vzhodni Evropi ter se na ta način usposabljajo za samostojno strokovno delo na področju regionalne geografije ter samostojno delo v razredu.

Podatki o predmetu: 30 ur predavanj, 15 ur seminarja, 15 ur vaj

Preverjanje in ocenjevanje znanja:  Daljši pisni izdelek do 20 %, izpit do 80 % končne ocene

Cilj predmeta je razumevanje vzgoje kot protislovnega procesa, znotraj katerega je osnovno vprašanje iskanje meja med omejevanjem posameznikovega razvoja in njegovo svobodo, med podporo posameznikovih razvojnih potreb in manipulacijo. Preko razumevanje procesa vzgoje je cilj predmeta študente usposobiti za prepoznavanje vzgojnih situacij v vzgojnoizobraževalnih institucijah, njihovo kritično analizo, ter iskanje možnosti za njihovo reševanje, vrednotenje in razmišljanje o tem, kakšne so lahko posledice konkretnih rešitev. Ponuja pogled in razumevanje profesionalne vloge vzgojitelja/učitelja. Hkrati izpostavlja njegovo vpetost med pričakovanja in zahteve države, pričakovanja staršev in njihovih otrok, stroke in njegovih lastnih vizij o tem, kaj je vzgojno-izobraževalna institucija, kakšna je njena vloga in vloga vzgoje oz. izobraževanja v njej pri posameznikovem razvoju. S tem se osredotoča tudi na vprašanje, kakšne so možnosti oblikovanja vzgojnega koncepta vzgojnoizobraževalne institucije ter inkluzivne kulture z vidika marginaliziranih skupin otrok. V tem smislu je cilj predmeta pomoč pri oblikovanju lastne profesionalne podobe, lastnega vzgojnega stila, razvijati sposobnosti reflektiranja svojega dela in avtonomnega strokovnega odločanja ter argumentiranja svojih strokovnih odločitev.

Podatki o predmetu: 45 ur predavanj, 15 ur seminarja, 15 ur integrirane prakse

Preverjanje in ocenjevanje znanja:  Daljši pisni izdelek do 25 %, izpit do 75 % končne ocene

Predmet obravnava vlogo psihologije v izobraževanju in pedagoškem delu učiteljev, pojem osebnosti ter pristope in metode za proučevanje osebnosti. Nadaljnje obravnava razumevanje razvoja (kulturni in socialni kontekst), zakonitosti razvoja in interakcijski vplivi različnih dejavnikov razvoja, področja razvoja in razvojna obdobja (tempo, mejniki, razvojne naloge) ter kontradikcije razvoja (primanjkljaj ali razlika) in podporni sistemi razvoja (od mikrosistemov do makrosistema). Študenti se seznanijo s pojmom učenja in dejavniki uspešnega učenja, klasifikacijami in značilnostmi oblik učenja, hierarhičnosti oblik šolskega učenja, pomnjenjem in pozabljanjem, struktura spomina, transferji pri učenju, kognitivnimi in učnimi stili, učnimi navadami in strategijami, socialnoonstruktivistični pristopom k učenju in poučevanju ter ustvarjalnostjo pri pouku. Predmet obravnava tudi sodobna pojmovanja inteligentnosti, motivacije in načinov motiviranja, razredne interakcija in komunikacije. Študenti se seznanijo tudi s posebnostmi vodenja razreda in vzdrževanja discipline ter preverjanja in ocenjevanja znanja.

Podatki o predmetu: 30 ur predavanj, 15 ur seminarja, 15 ur vaj, 15 ur integrirane prakse

Preverjanje in ocenjevanje znanja:  Daljši pisni izdelek, izpit

Vsebina se nanaša na

1) razvoj didaktične misli, predmeta in naloge didaktike ter umeščenost didaktike v sistem družboslovnih znanosti,

2) pojme pouk in dejavnike pouka, učenje, poučevanje, izobraževanje, vzgoja, vseživljenjsko učenje,

3) učna načela, učne oblike in učne metode ter nekatere strategije pouka, npr.: raziskovalni pouk, problemski pouk, pouk s pomočjo računalnika, projektni pouk ipd.,

4) transmisijski in kognitivno konstruktivistični pouk,

5) načrtovanje in pripravo na pouk, njegovo analizo, pojmovanje pouka in refleksijo in refleksivni pouk, kombiniran pouk

6) strukturo učne ure, taksonomijo učnih ciljev, domače naloge, učno diferenciacijo in individualizacijo,

7) razvoj učiteljeve didaktične kompetence kot temeljne sestavine njegovega profesionalnega razvoja,

8) komuniciranje z učenci, kolegi in starši ter vključevanje staršev v učne dejavnosti in

9) didaktične inovacije in dejavnike inoviranja.

Podatki o predmetu: 30 ur predavanj, 15 ur seminarja, 15 ur vaj, 15 ur integrirane prakse

Preverjanje in ocenjevanje znanja: Krajši pisni izdelki do 25 %, seminarska naloga do 25 %, izpit do 50 % končne ocene.

Predmet se usmerja tako na pedagoško metodologijo kot na pedagoško statistiko, ki ju povezuje in prepleta glede na raziskovalni proces. Glavni poudarek je na empirični kvantitativni neeksperimentalni raziskavi. Študenti se seznanijo z značilnostmi pedagoškega raziskovanja in pomenom etičnosti v raziskovanju ter seznanijo s procesom kvantitativnega neeksperimentalnega raziskovanja od zasnove raziskave, postavitve ciljev in hipotez do izbire ustreznih metod za preučevanje, tehnikami zbiranja podatkov, merskimi enotami in instrumenti, obdelavo kvantitativnih podatkov, uporabo pogosteje uporabljanih statističnih metod deskriptivne in bivariantne analize podatkov ter predstavitvijo podatkov v tabelarični in grafični obliki. Seznanijo se tudi z osnovno struktura pisnega poročila o raziskav ter posebnostmi govorne predstavitev rezultatov raziskave.

Podatki o predmetu: 30 ur predavanj, 15 ur seminarja, 15 ur vaj, 15 ur integrirane prakse

Preverjanje in ocenjevanje znanja:  Daljši pisni izdelek – projektna naloga do 50 %, izpit do 50 % končne ocene.

Predmet obravnava filozofske in paradigmatske osnove za koncepiranje vzgoje in izobraževanja otrok s posebnimi potrebami s kratkim zgodovinskim diskurzom od nastanka prvih organiziranih oblik vzgoje in izobraževanja otrok s posebnimi potrebami do postmodernistične paradigme vzgoje in izobraževanja otrok s posebnimi potrebami. Študenti se seznanijo z različnimi klasifikacijami otrok s posebnimi potrebami, naučijo se metod prepoznavanja otrok s posebnimi potrebami (odkrivanje skozi proces vzgoje in izobraževanja, normativna podlaga našega koncepta). Predstavljen je tudi nov koncept vzgoje in izobraževanja otrok s posebnimi potrebami s pravnimi podlagami, integracijo, inkluzijo, koncepti usmerjanja ter programi vzgoje in izobraževanja otrok s posebnimi potrebami. Predmet študente seznani tudi z družbeno sistemskimi pogoji in družbeno organiziranostjo v skrbi za otroke s posebnimi potrebami.

Podatki o predmetu: 30 ur predavanj, 15 ur seminarja, 15 ur vaj, 15 ur integrirane prakse

Preverjanje in ocenjevanje znanja: Izpit

Predmet vsebuje opredelitev pojmov, kot so razred, oddelek, razrednik, oddelčni učiteljski zbor. Študenti se seznanijo z zakonodajo in pravilniki s področja šolstva. Predstavljene so značilnosti razreda kot socialne skupine, skupinska dinamika ter značilnosti skupine in oblikovanje skupine. Študenti se seznanijo s pojmom razredna klima, njenim ugotavljanjem, prepoznavanjem, merjenjem in spreminjanjem, oblikovanjem šolske kulture, skritim kurikulumom in strategijami vodenja razreda. Študenti se naučijo značilnosti učinkovite komunikacije v razredu; poslušanja in govorjenja (empatičnost, parafriziranje, konstruktivna konfrontacija …), učinkovitega posredovanje sporočil, učinkovitega odzivanja na sporočila, načinov reševanja problemov v razredu, vlogo in nalogo razrednika ter pričakovanja do razrednika. Naučijo se tudi načrtovanje dela z oddelkom; sodelovanje učencev, soodgovornost učencev ter vloga oddelčnega učiteljskega zbora. Predstavljeni so pomen razredne ure, načrtovanje programa dela oddelčne skupnosti ter sodelovanje s starši.

Podatki o predmetu: 15 ur predavanj, 15 ur vaj, 15 ur integrirane prakse

Preverjanje in ocenjevanje znanja:  Daljši pisni izdelek (seminarska naloga) do 50 %, izpit do 50 % končne ocene.

Vsebina predmeta je vezana na predstavitev andragogike kot izobraževalne vede. Študenti se seznanijo s pojmom odraslega, sistemskimi osnovami za izobraževanja odraslih. Predmet vključuje razlago pomena permanentnega (vseživljenjskega) izobraževanja: koncept, aplikacije, medsebojno vplivanje podsistema izobraževanja mladih in odraslih, zgodovino izobraževanja odraslih ter družbene in ekonomske temelje izobraževanja odraslih. Predstavljene so temeljne značilnosti in dejavniki uspešnega učenja odraslih, pripravljenost odraslih za izobraževanje in predstava o sebi (self – image), motivacija odraslih za izobraževanje ter učne tehnike, navade in sposobnosti odraslega za izobraževanje. Študenti se seznanijo z andragoškim ciklusom, planiranjem in programiranjem izobraževanja, značilnostmi izvedbe, prepletanjem samoizobraževanja in skupinskih oblik izobraževanja ter evalvacijo in samoevalvacijo. Predstavljene so osnovne oblike in metode dela v andragoški praksi, dopisno in multimedijsko izobraževanje ter študijski krožki samoizobraževanja. Predmet študente seznani s procesom vzpostavljanja poklicne identitete kot sukcesivnim procesom ter poklicna samoreprodukcijo. Predstavljene so tudi vrste izobraževanja odraslih, kriteriji delitve, razlike med formalnim in neformalnim izobraževanjem ter poklicnim izobraževanjem odraslih in izobraževanjem v tretjem življenjskem obdobju. Predstavljeno je tudi svetovanje v izobraževanju odraslih: informativno svetovalno delo za izobraževanje in poklicni razvoj.

Podatki o predmetu: 30 ur predavanj, 15 ur vaj

Preverjanje in ocenjevanje znanja: Pisni izpit

Študenti pri predmetu spoznajo pomen učenja zunaj učilnice za pridobivanje znanja in kompetenc ter za učenčev/dijakov celostni razvoj ter ob tem usvojijo uporabo didaktičnih načel, povezanih s to obliko učenja in poučevanja. Poseben poudarek je na spoznavanju načel načrtovanja in izvajanja učinkovitega pouka geografije zunaj učilnice (na terenu). Posebno pomembno je pridobivanje sposobnosti za ustrezno povezovanje vsebin, ciljev, oblik in metod ter za vrednotenje pouka geografije zunaj učilnice. Pri predmetu je bistvenega pomena tudi praktično usposabljanje za samostojno pedagoško delo z učenci/dijaki na terenu.

Podatki o predmetu: 15 ur predavanj, 15 ur seminarja, 45 ur integrirane prakse

Preverjanje in ocenjevanje znanja:  Pisni kolokvij (test znanja – kviz) 20 do 30 %, ocena nastopov, izdelkov, dejavnega sodelovanja 30 do 40 %, končni izpit 30 do 40 % končne ocene.

Študenti pri predmetu usvojijo uporabo temeljnih didaktičnih načel in spoznajo pomen ter temeljna načela načrtovanja in izvajanja pouka geografije v osnovni šoli ter se usposobijo za ustrezno povezovanje vsebin, ciljev, oblik in metod ter za načrtovanje, izvajanje in vrednotenje pouka geografije v osnovni šoli, pri čemer je temeljnega pomena, da se praktično usposobijo za samostojno delo v razredu. Pri tem morajo seveda spoznati pomen in namen didaktike geografije, učne oblike in metode dela ter načrtovanje pouka geografije s poudarkom na pouku tako geografskih kot sorodnih vsebin v osnovni šoli, prav tako pa je pomembna sestavina tudi priprava na pouk. Seveda je poseben poudarek tudi na uporabi izobraževalne tehnologije pri pouku s posebnim poudarkom na možnostih, ki jih ponuja eizobraževanje oziroma informacijsko-komunikacijska tehnologija. Posebej se predmet posveča tudi pristopom k utrjevanju kartografske pismenosti in usvojitvi pomena uporabne kartografije v sodobnem načinu življenja.

Podatki o predmetu: 15 ur predavanj, 15 ur seminarja, 15 ur vaj, 30 ur integrirane prakse

Preverjanje in ocenjevanje znanja: Pisni kolokvij (test znanja – kviz) 30 do 40 %, ocena nastopov, izdelkov, dejavnega sodelovanja 20 do 30 %, končni izpit 30 do 40 % končne ocene

Študenti pri predmetu, ki je nadaljevanje Didaktike geografije 1, poglabljajo predhodno pridobljeno znanje in nadalje razvijajo spretnosti komuniciranja s kolegi, otroki in starši. Podrobneje spoznavajo pomen in načela načrtovanja ter izvajanja pouka geografije v srednjih šolah. Eni od pomembnih osrednjih vsebin sta prostorsko mišljenje kot konceptualni pristop k poučevanju in učenju geografije ter vloga in pomen geografije v sodobni družbi ter v izobraževalnem sistemu, in sicer predvsem z vidika pridobivanja kompetenc, pomembnih za oblikovanje posameznika kot odgovornega in usposobljenega člana družbene skupnosti. Seveda je pomembna sestavina predmeta tudi seznanjanje z načrtovanjem pouka geografije v srednjih šolah ter učiteljevo pripravo na pouk s primerno (potrebno) tehnično opremljenostjo geografske učilnice oziroma kabineta z učili, učnimi sredstvi in gradivi za pouk geografije. Nenazadnje pa je treba omeniti tudi obravnavo geografskega raziskovalnega dela v povezavi s šolsko geografijo.

Podatki o predmetu: 15 ur predavanj, 30 ur integrirane prakse

Preverjanje in ocenjevanje znanja: Pisni kolokvij (test znanja – kviz) 20 do 30 %, ocena nastopov, izdelkov, dejavnega sodelovanja 30 do 40 %, končni izpit 30 do 40 % končne ocene

Vsebina predmeta temelji na poznavanju, razumevanju, analizi in kritičnem vrednotenju izbranih globalnih razvojnih problemov in izzivov, ki izhajajo iz medsebojne soodvisnosti človeške družbe in »naravnega« okolja, kot so razvojni prepad med razvitim in nerazvitim svetom, vprašanje razporeditve dobrin; prenaseljenost in prehranska oskrba; vzroki in posledice globalnih selitev; družbena neenakost, družbena odgovornost, življenjski slog in socialna pravičnost; družbeno-socialno-ekonomski modeli – razvoj človeške družbe onstran stalne rasti; podnebne spremembe, vzroki in predvidene posledice; onesnaževanje oceanov, degradacija mokrišč, okoljske in gospodarske posledice; omejenost, prekomerno izkoriščanje ter izguba naravnih virov in ekosistemskih storitev (viri energije, pitna voda, prst, biotska raznovrstnost idr.).

Podatki o predmetu: 30 ur predavanj, 15 ur seminarja

Preverjanje in ocenjevanje znanja:  Daljši pisni izdelek do 30 %, končni izpit do 70 % končne ocene.

Cilj predavanj je študentom nuditi boljše razumevanje procesov, ki oblikujejo sodobna mesta. Začeli bomo z definicijo urbane geografije, njenim razvojem kot vede in z različnimi pristopi, ki se še uporabljajo pri raziskavi urbanih prostorov. Določili bomo najpomembnejše koncepte in teorije, povezane z urbano obliko, strukturo in funkcijo, skozi zgodovinski pregled razvoja urbanih prostorov. Nato se bomo osredotočili na spremembe v uporabi površin, urbanem načrtovanju in dejavnikih, ki zaznamujejo sodobna mesta, kot npr. poblagovljenje, gentrifikacija in preoblikovanje prostorske identitete. Za boljše razumevanje obravnavanih tem bomo uporabili primere študij in opravili primerjalne analizein značilnostmi pretakanja vode v krasu. Predstavljeni so oblika jam, dejavniki in procesi, ki v različnih razmerah oblikujejo jame, vloga jam v kraških vodonosnikih, ter pomen in način varovanja jam kot pomembnega dela naše naravne in kulturne dediščine.

Podatki o predmetu: 30 ur predavanj, 15 ur seminarja, 30 ur vaj

Preverjanje in ocenjevanje znanja: Krajši pisni izdelek do 30 %, končni izpit do 70 % končne ocene

Predmet študentom ponudi celovit pogled na kulturno in naravno dediščino v Sloveniji ter po svetu in na njeno sovplivanje v turizmu. Študentje se med predavanji, vajami, seminarji in terenskimi ogledi seznanijo z osnovnimi pojmi in vrstami dediščine, podobnostmi in razlikami med naravno in kulturno dediščino, oblikami njenega varovanja ter njenim vplivom na turizem in obratno. Skozi obravnavo domačih in tujih primerov temeljito spoznajo pojma »kulturna krajina« in »kulturni turizem«. Tako se izurijo v kritičnem pristopu in kreativnem delu pri vpeljevanju dediščine v turizem. S projektnim delom na področju povezovanja dediščine in turizma pa imajo možnost, da novo pridobljeno znanje aktivno ter praktično preizkusijo na domačem primeru.

Podatki o predmetu: 30 ur predavanj, 15 ur seminarja, 30 ur vaj

Preverjanje in ocenjevanje znanja: Sodelovanje v razpravi do 10 %, daljši pisni izdelek do 20 %, končni izpit do 70 % končne ocene