Italijanistika

Opisi predmetov pedagoškega študijskega programa 2. stopnje

1. letnik

Osnove pedagogike

Nosilec: izr. prof. dr. Dejan Hozjan

Predstavitev:

  • Pedagogika kot znanost. Razvoj pedagogike kot znanosti.
  • Pedagoška metodologija.
  • Predmet pedagogike. Pedagoške discipline: Opredelitev osnovnih pojmov: vzgoja, prevzgoja, izobraževanje, edukacija, socializacija.
  • Družbena pogojenost vzgoje in izobraževanja.
  • Vzgojni stili – pogojenost vzgojnega stila z razumevanjem otrokove narave, otrokovega razvoja, ciljev vzgoje, avtoritete, tehnik discipliniranja in kaznovanja.
  • Vrednote in pedagogika. Človekove in otrokove pravice kot osnova sodobnih
    pristopov k vzgoji in izobraževanju.
  • Vzgoja med kulturo in naravo. Posameznik kot individuum in kot član skupnosti. Individualni, razvojni in kulturni dejavniki, ki vplivajo na vzgojo in izobraževanje.
  • Sistem vzgoje in izobraževanja in vzgojno-izobraževalne institucije. Organizacija, načrtovanje in vodenje vzgojno-izobraževalne institucije. Svetovalno, posvetovalno delo z različnimi partnerji in z različnimi ciljnimi skupinami (otroci/učenci, starši, vzgojitelji/učitelji, svetom šole, lokalno skupnostjo).
  • Učitelj/vzgojitelj kot strokovnjak, uslužbenec, osebnost. Učitelj/vzgojitelj kot strokovnjak za predmetno področje in kot vzgojitelj. Učitelj/vzgojitelj kot učenec v procesu vseživljenjskega izobraževanja. Možnosti in meje učiteljeve/vzgojiteljeve strokovne avtonomije.
  • Družinska pedagogika. Starševske kompetence. Partnerstvo med družino in vzgojnoizobraževalno institucijo. Načini in oblike sodelovanja z družinami. Pomen sodelovanja z družinami. Varovanje osebnih podatkov.
  • Andragogika in izobraževanje odraslih. Področja, nosilci in proces izobraževanja odraslih.
  • Uradni in prikriti kurikulum.
  • Multikulturnost v vzgoji in izobraževanju.
  • Inkluzivna pedagogika – oblikovanje skupnosti, inkluzivnih vrednot, okolja, ki omogoča učno in vzgojno situacijo, nujno potrebne pomoči in dodatnih aktivnosti. Zagotavljanje enakih možnosti za kakovostno vzgojo in izobraževanje.
  • Kakovost v vzgoji in izobraževanju- mehanizmi ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti.

Preverjanje in ocenjevanje znanja:

  • Pisni izpit  70%
  • uspešna prezentacija seminarskega dela 30%
  • Za pozitivno oceno mora študent zbrati vsaj 60% vseh možnih točk.
Psihologija razvoja in učenja

Nosilka: doc. dr. Petra Dolenc

Predstavitev:

  • vloga psihologije v izobraževanju in pedagoškem delu učiteljev,
  • pojem osebnosti; pristopi in metode za proučevanje osebnosti,
  • razumevanje razvoja (kulturni in socialni kontekst),
  • zakonitosti razvoja in interakcijski vplivi različnih dejavnikov razvoja,
  • področja razvoja in razvojna obdobja (tempo, mejniki, razvojne naloge),
  • kontradikcije razvoja (primanjkljaj ali razlika) in podporni sistemi razvoja (od mikrosistemov do makrosistema),
  • pojem učenja in dejavniki uspešnega učenja; klasifikacije in značilnosti oblik učenja, hierarhičnost oblik šolskega učenja,
  • pomnjenje in pozabljanje; struktura spomina; transfer pri učenju,
  • kognitivni in učni stili; učne navade in strategije,
  • socialnoonstruktivistični pristop k učenju in poučevanju,
  • ustvarjalnost pri pouku. Sodobna pojmovanja inteligentnosti,
  • motivacija in načini motiviranja,
  • razredna interakcija; komunikacija. Vodenje razreda in vzdrževanje discipline,
  • preverjanje in ocenjevanje znanja.

Preverjanje in ocenjevanje znanja:

  • Uspešno izdelana in predstavljena seminarska naloga 40 %
  • pisni izpit  60%.
Didaktika

Nosilka: izr. prof. dr. Anna Kožuh

Vsebina se nanaša na naslednje ključne pojme:

  • Razvoj didaktične misli, predmet in naloge didaktike ter umeščenost didaktike v sistem
    družboslovnih znanosti.
  • Pojem pouk in dejavniki pouka, učenje, poučevanje, izobraževanje, vzgoja, vseživljenjsko učenje.
  • Učna načela, učne oblike in učne metode. Nekatere strategije pouka, npr.: raziskovalni pouk, problemski pouk, pouk s pomočjo računalnika, projektni pouk ipd. Transmisijski in kognitivno konstruktivistični pouk.
  • Načrtovanje in priprava na pouk. Analiza pouka.
  • Struktura učne ure.
  • Učni cilji. Taksonomije učnih ciljev.
  • Domače naloge.
  • Učna diferenciacija in individualizacija.
  • Pojmovanja pouka. Refleksija in refleksivni pouk. Razvoj učiteljeve didaktične kompetence kot temeljne sestavine njegovega profesionalnega razvoja.
  • Kombinirani pouk.
  • Komuniciranje z učenci, kolegi in starši ter vključevanje staršev v učne dejavnosti.
  • Didaktične inovacije in dejavniki inoviranja.

Preverjanje in ocenjevanje znanja:

  • pisni izpit 60%
  • projektno delo 20%
  • aktivnost na vajah 20%
Pedagoško raziskovanje

Nosilec: prof. dr. Boris Kožuh

Predstavitev:

Predmet se usmerja tako na pedagoško metodologijo kot na pedagoško statistiko, ki ju povezuje in prepleta glede na raziskovalni proces. Glavni poudarek je na empirični kvantitativni neeksperimentalni raziskavi.

Značilnosti pedagoškega raziskovanja in pomen etičnost v raziskovanju.

Proces kvantitativnega neeksperimentalnega raziskovanja.

  • Raziskovalni problem, cilji in raziskovalne hipoteze.
  • Pomen študija literature.
  • Načrtovanje raziskave, nekateri statistični pojmi, npr.: statistična množica, statistični vzorec, spremenljivke, statistične metode.
  • Pojem metode raziskovanja: desktiptivna in eksplikativna metoda.
  • Pojem tehnike zbiranja podatkov. Nekatere pretežno kvantitativne tehnike, npr.: anketa, kontrolne liste, ocenjevalne lestvice, Likertova lestvica stališč, sociometrična tehnika, standardizirani intervju, načrtno opazovanje.
  • Merske značilnosti instrumentov.
  • Oblikovanje instrumenta ter možnosti ugotavljanja merskih značilnosti instrumenta.
  • Obdelavi kvantitativnih podatkov s programom SPSS za WIN: (1) vnos podatkov v računalniški program in hranitev podatkov, (2) izbira ustreznih statističnih metod obdelave podatkov, (3) branje računalniških izpisov ter (4) prikaz rezultatov, njihova analiza in interpretacija.
  • Nekatere pogosteje uporabne statistične metode deskriptivne in bivariatne analize podatkov.
  • Predstavitev atributivnih podatkov tabelarično in grafično. Uporaba preizkusa hipoteze neodvisnosti, preizkus hipoteze enake verjetnosti, nekatere mere stopnje kontingence.
  • Ureditev in grafična predstavitev numeričnih podatkov. t-preizkus za odvisne ali neodvisne vzorce, Mann-Whitneyev U-preizkus, Wilcoxonov preizkus s predznačnimi rangi, analiza variance in Kruskal-Wallisov H-preizkus enosmerne analize variance.
  • Osnovna struktura pisnega poročila o raziskavi. Govorna predstavitev rezultatov raziskave.

Preverjanje in ocenjevanje znanja:

  • Pisna projektna naloga vključuje, govorna predstavitev 50%
  • pisni izpit 50%
Specialna pedagogika

Nosilec: doc. dr. Božidar Opara

Predstavitev:

Filozofske in paradigmatske osnove za koncepiranje vzgoje in izobraževanja otrok s posebnimi potrebami s kratkim zgodovinskim diskurzom:

  • nastanek prvih organiziranih oblik vzgoje in izobraževanja otrok s posebnimi potrebami,
  • postmodernistična paradigma vzgoje in izobraževanja otrok s posebnimi potrebami,
  • Klasifikacija otrok s posebnimi potrebami: – medicinski modeli, –  sodobni koncepti, – naš koncept klasifikacije

Prepoznavanje otrok s posebnimi potrebami:

  • odkrivanje skozi proces vzgoje in izobraževanja,
  • normativna podlaga našega koncepta.

Nov koncept vzgoje in izobraževanja otrok s posebnimi potrebami:

  • pravna podlaga,
  • integracija, inkluzija,
  • koncept usmerjanja,
  • programi vzgoje in izobraževanja otrok s posebnimi potrebami.

Družbeno sistemski pogoji in družbena organiziranost v skrbi za otroke s posebnimi potrebami.

Preverjanje in ocenjevanje znanja:

Ustni izpit 100 %

Refleksivna pedagoška praksa

Nosilki: izr. prof. dr. Anja Zorman, red. prof. dr. Nives Zudič Antonič

Predstavitev:

Metodologija raziskovanja didaktike drugih/tujih jezikov (predmet raziskave, njeni cilji in namen; zbiranje in obdelava podatkov; priprava pisne in ustne predstavitve rezultatov raziskave.

Metodologija opazovanja učne prakse (tehnike, refleksija, analiza in sinteza podatkov). Strnjena integrirana pedagoška praksa v registriranih državnih ustanovah sistema vzgoje in izobraževanja z vodenjem dnevnika pedagoške prakse.

Preverjanje in ocenjevanje znanja:

Dnevnik pedagoške prakse 100%

Andragogika

Nosilka: doc. dr. Maja Mezgec

Predstavitev:

  • Andragogika kot izobraževalna veda. Predmet, metodologija in razvoj. Pojem odraslega, sistemske osnove izobraževanja odraslih.
  • Permanentno (vseživljenjsko) izobraževanje: koncept, aplikacije, medsebojno vplivanje podsistema izobraževanja mladih in odraslih.
  • Zgodovina izobraževanja odraslih. Družbeni in ekonomski temelji izobraževanja odraslih.
  • Temeljne značilnosti in dejavniki uspešnega učenja odraslih. Pripravljenost odraslih za izobraževanje in predstava o sebi (self – image). Motivacija odraslih za izobraževanje. Učne tehnike, navade, sposobnosti odraslega za izobraževanje.
  • Andragoški ciklus. Planiranje in programiranje izobraževanja. Značilnosti izvedbe, prepletanje samoizobraževanja in skupinskih oblik izobraževanja. Evalvacija in samoevalvacija.
  • Osnovne oblike in metode dela v andragoški praksi. Dopisno in multimedijsko izobraževanje, študijski krožki samoizobraževanja.
  • Vzpostavljanje poklicne identitete kot sukcesivni proces. Poklicna samoreprodukcija.
  • Vrste izobraževanja odraslih, kriteriji delitve. Formalno in neformalno izobraževanje. Poklicno izobraževanje odraslih. Ciljne skupine. Izobraževanje v tretjem življenjskem obdobju.
  • Svetovanje v izobraževanju odraslih: informativno svetovalno delo za izobraževanje in poklicni razvoj.

Predavanja, seminarji in vaje bodo v italijanskem jeziku.

Preverjanje in ocenjevanje znanja:

Pisni izpit 100 %.

Vodenje razreda

Nosilka: izr. prof. dr. Anna Kožuh

Predstavitev:

  • Opredelitev pojmov: razred, oddelek, razrednik, oddelčni učiteljski zbor. Zakonodaja in pravilniki. Razred kot socialna skupina. Skupinska dinamika; značilnosti skupine, oblikovanje skupine.
  • Razredna klima; ugotavljanje, prepoznavanje, merjenje in spreminjanje. Šolska klima, oblikovanje šolske kulture; skriti kurikulum. Strategije vodenja razreda. Učinkovita komunikacija v razredu; poslušanje in govorjenje (empatičnost, parafriziranje, konstruktivna konfrontacija…); učinkovito posredovanje sporočil, učinkovito odzivanje na sporočila. Načini reševanja problemov v razredu. Vloge in naloge razrednika. Pričakovanja do razrednika.
  • Načrtovanje dela z oddelkom; sodelovanje učencev, soodgovornost učencev; vloga oddelčnega učiteljskega zbora. Razredne ure. Načrtovanje programa dela oddelčne skupnosti. Sodelovanje s starši. Raziskovalno spremljanje in vrednotenje vodenja razreda.

Preverjanje in ocenjevanje znanja:

  • Ustni ali pisni izpit (50 %),
  • izdelava in predstavitev seminarske naloge ter pisna refleksija ene od vaj (50%),
  • sodelovanje na seminarjih in vajah
Didaktika italijanskega jezika

Nosilka: izr. prof. dr. Anja Zorman

Pri predmetu Didaktika italijanskega jezika (2. stopnja) študenti nadgradijo znanje predmeta Didaktika italijanskega jezika, pri čemer spoznavajo zakonitosti vzgojno-izobraževalnega dela s področja učenja/poučevanja italijanščine kot drugega/tujega jezika v različnih učnih okoljih ter se teoretično in praktično usposabljajo za delo v razredu.

Usposobijo se za načrtovanje letne priprave, didaktične enote in učne ure. S povezovanjem teorije in prakse ter uporabo
pridobljenega znanja pri raziskovanju prakse poučevanja jezikov se študenti usposobijo za samostojno delo v razredu. Poleg tega razvijejo zmožnosti samorefleksije pedagoškega dela s pomočjo obstoječih instrumentov (vprašalniki, samoocenjevalne preglednice) ter sposobnost kritične presoje učbeniškega in drugega učnega gradiva glede na učno okolje.

Razumejo torej osnovne koncepte znanstvenih izhodišč stroke, ki študenta usmerjajo k analiziranju in reševanju problemov pri učenju/poučevanju jezikov, pri čemer razvije sposobnosti za raziskovalni pristop, analizo ter refleksijo postopkov in procesov.

Preverjanje in ocenjevanje znanja:

  • Pisni izdelki (30%), pisni in ustni izpit (70%)
Magistrska naloga

Predstavitev:

Celovita obravnava vsebine izbranega predmetnega področja študijskega programa italijanistike druge stopnje in/ali interdisciplinarna povezava z drugimi predmetnimi področji omenjenega programa ali drugih študijskih programov UP FHŠ ali drugih fakultet doma ali v tujini.

Študenti izberejo temo glede na njihove interese in v dogovoru z mentorjem, predmetnim področjem, s katerim se želijo podrobneje ukvarjati. Naloga je lahko strokovno ali raziskovalno usmerjena.

Dolžina naloge je točno navedena v navodilih za pisanje magistrske naloge. Med raziskovalnimi nalogami se razvijejo preiskovalne metode: ustreznost teme, razvoj delovnega načrta, oblikovanje ciljev in hipotez, dokumentarnega in bibliografskega iskanja, vzpostavitev strukture raziskave itd.

Če študent izbere strokovno nalogo mora upoštevati pravila in prakse v tem vzorcu.

Notranje izbirni predmeti

Didaktika strokovnih jezikov

Nosilka: red. prof. dr. Nives Zudič Antonič

Predavanja bodo v italijanskem jeziku.

Vsebina:

Uvod v didaktiko jezikov stroke

  • Glotodidaktika in njej stične znanosti. Interdisciplinarnost glotodidaktike.
  • Zgodovinski pregled metod in pristopov k učenju in poučevanju drugih/tujih jezikov. Potreba po specifičnem poučevanju strokovnih jezikov.
  • Sporazumevanje znotraj jezika stroke: jezikovna zmožnost, pragmatična, družbenojezikovna, medkulturna in kognitivna razsežnost.
  • Značilnosti znanstveno-strokovnega diskurza z vidika besediloslovja, skladnje, besedišča, fonologije in nebesednega posredovanja/sprejemanja sporočil (grafi, formule, diagrami ipd.)
  • Posebnosti jezika turistične stroke, geografije in zgodovine ter poslovnega jezika.

Učenje in poučevanje jezikov stroke.

  • Pristopi, tehnike in strategije učenja/poučevanja in vrednotenja jezika stroke. Problemsko in sodelovalno učenje.
  • Razvijanje jezikovnih spretnosti: poslušanje, govorjenje, govorno sporazumevanje, branje in pisanje. Tehnike razvijanja posameznih spretnosti.
  • Usvajanje strokovnega besedišča.
  • Usvajanje specifičnih jezikovnih struktur.
  • Sporočanjske funkcije v jezikih stroke.
  • Medkulturna vzgoja.
  • Delo s strokovnim besedilom.

Učni viri in sredstva

  • Učbenik: zasnova in funkcija. Učbeniški komplet, učni seti in druga pomožna učna gradiva.
  • Oblikovanje dodatnih učnih gradiv. Oblikovanje manjših korpusov.
  • Učna tehnologija in učna sredstva pri pouku jezikov stroke; fonolaboratorij in videotehnika; računalnik in IKT.
  • Uporaba korpusov.
  • Multimedijski pristop pri poučevanju jezika stroke.

Makro in mikroartikulacija učnih vsebin

  • Načrtovanje pouka na makro in mikro ravni.
  • Kurikulum jezika stroke: cilji, vsebina, standardi znanja.
  • Učna enota in učna ura, različni tipi učnih ur.

Vrednotenje in samovrednotenje znanja jezikov stroke.

  • Analitično in številčno ocenjevanje in spremljanje napredka pri pouku jezika stroke.
  • Samovrednotenje učenčevih dosežkov. Spremljanje in načrtovanje poti do znanja. Splošne in specifične sposobnosti učenca, raven dosežkov.

Aplikacija teorije v praksi. 

  • Usposobljenost učitelja jezika stroke: strokovna in pedagoško-didaktična. Zmožnost odločitve za glotodidaktični pristop, metode in tehnike učenja/poučevanja, ki najbolj ustrezajo stopnji, ravni in interesom vključenih v pedagoški proces. Značajske in privzgojene lastnosti uspešnega učitelja jezika stroke.
  • Pisanje učnih priprav.

Preverjanje in ocenjevanje znanja: Pisni izdelki (50%), pisni izpit (50%).

Pedagogika vseživljenjskega učenja

Nosilka: doc. dr. Susanna Pertot

Predstavitev:

Predavanja bodo v italijanskem jeziku. Poučevanje odraslih se razlikuje od poučevanja mladostnikov. Motivacije, pričakovanja in izkušnje odraslih vključenih v proces učenja so različne od tistih, ki jih imajo mladi. Z namenom, da bi bil proces učenja odraslih oseb učinkovitejši, je potrebno uporabljati nove
metodološke pristope, ki se osredotočajo na vsakokratne zahteve po izpopolnjevanju, naj bodo to individualne (za lastne potrebe) ali skupinske (na zahtevo delodajalca).

Specifične potrebe in zahteve po izobraževanju je vedno potrebno umestiti v širši kontekst razvojne politike človeških virov v različnih sektorjih proizvodnje, storitev in intelektualne dejavnosti. Zato se bo potrebno soočati s problematiko povezano s svetom odraslih: kako obvladovati stres in čas, kakšni so pristopi v okviru poučevanja/učenja, kakšne metodologije so primerne za individualno ali skupinsko delo v okviru poučevanja/učenja v luči najnovejših raziskav na tem področju (tudi v povezavi z deli Elwooda Holtona in Richarda Swansona).

Preverjanje in ocenjevanje znanja

  • Aktivno sodelovanje pri seminarjih 10%
  • Uspešno izdelana in predstavljena seminarska naloga 20%
  • Izpit  (70 %).
Metodologija raziskovanja v didaktiki jezikov

Nosilka: izr. prof. dr. Anja Zorman

Predavanja bodo v italijanskem jeziku.

Vsebina:

Uvod v metodologijo raziskovanja v didaktiki jezikov: definicija, cilji, raziskovalni problemi in potek raziskovanja, odnos med teorijo in prakso. Raziskovalne strategije: kvantitativno, kvalitativno in primerjalno raziskovanje, pozitivizem in interpretativna paradigma, raziskovalni stili in njihovo dopolnjevanje.

Potek raziskovalnega procesa: faze teoretičnega /empiričnega raziskovanja, postopki zbiranja in urejanja podatkov, osnovni statistični pojmi (statistična populacija, vzorec, enota, spremenljivka, parameter, ocena parametra), postopki obdelave podatkov (srednje vrednosti, mere variacije, mere distribucije, mere korelacije). Znanstvena pojasnitev: teorija in raziskovanje, interpretacija rezultatov.

Preverjanje in ocenjevanje znanja:

  • Priprava Portfolia za študente didaktike drugih/tujih jezikov (40%),
  • pisni/ustni izpit (60%).
Vrednotenje in samovrednotenje znanja

Nosilka: izr. prof. dr. Anja Zorman

Pri predmetu Vrednotenje in samovrednotenje znanja se študenti seznanijo s teoretičnimi izhodišči, vrstami, strategijami in tehnikami preverjanja in ocenjevanja znanja v didaktiki drugih/tujih jezikov. Razumejo povezavo med načrtovanjem pouka, delom v razredu in ocenjevanjem znanja. Usposobijo se za načrtovanje in pripravo preverjanja znanja, ki je ustrezno učni situaciji (cilji, raven učenja in znanja, učiteljeva navodila, vsebina in oblika povratne informacije) in je uravnoteženo tako glede zahtevnosti kot jezikovnih spretnosti in ravni.

Študenti se usposobijo za vrednotenje znanja in napredka posameznega učenca in
skupine ter posredovanje povratne informacije učencem, njihovim staršem ter učiteljem in ostalim strokovnim sodelavcem s področja vzgoje in izobraževanja. Seznanijo se s postopki in inštrumenti samovrednotenja z uporabo portfolia ali podobnih inštrumentov ter vseživljenjsko učenje.

Preverjanje in ocenjevanje znanja: Pisni izdelki (50%), pisni izpit (50%).

ITALIJANISTIKA - PEDAGOŠKI PROGRAM
Študijski program
Predmetnik
Opisi predmetov
KONTAKT

Referat za podiplomski študij

Univerza na Primorskem Fakulteta za humanistične študije
Titov trg 5, 6000 Koper

Tel.: +386 (0)5 663 77 52
E-naslov: referat.podiplomski@fhs.upr.si

Magistrski študijski programi

Skip to content