Slovenistika

Nosilec predmeta: doc. dr. Marcello Pottoco (literarni del), doc. dr. Irina Makarova Tominec (jezikovni del)

Glede na to, da predmet pokriva raziskovalne metode na področju jezikoslovja na eni strani in književnosti na drugi strani, ima izrazito dvodelno strukturo.

Jezikovni del:

Jezikovni del predmeta naj bi usposobil slušatelje za načrtovanje in deloma tudi izvedbo samostojnega raziskovalnega dela (npr., magistrske naloge) z uporabo obširne raziskovalne metodologije, specifične za posamezno jezikovno področje oz. vedo.
Zato se v prvem tematskem sklopu na izbranih primerih predstavi strokovna zasnova raziskave (oblikovanje raziskovalnega vprašanja, izbor primernih kvantitavnih/kvalitativnih raziskovalnih metod, raziskovalnega vzorca, zasnova terenskega delo/empirične raziskave, analiza in sinteza). Nato študenti prepoznajo in analizirajo primernost nekaterih že izvedenih lingvističnih raziskav. V drugem sklopu študenti osvežijo in poglobijo poznavanje metodoloških pristopov na področju izbranih jezikovnih disciplin/področij (z upoštevanjem interesov slušateljev). To pomeni poznavanje specifike raziskovalnega pristopa, temeljne terminologije, uveljavljenih metod. Jezikovni del se zaključi s tem, da slušatelji pripravijo podrobnejši raziskovalni načrt za izbrano jezikovno temo in ga javno predstavijo/zagovorijo.

Književni del:

Predmet podaja temeljni epistemološki in metodološki okvir za raziskovanje književnosti in jezikoslovja, pri čemer se, namesto k tradicionalnim metodam raziskovanja usmerja k najsodobnejšim metodam, še posebej k tistim, ki so bile v okviru proučevanja literature in jezikoslovja razvite v zadnjih dveh desetletjih.

V predavateljskem delu bo podan osnovni okvir za obravnavo metodoloških paradigem, v katerega bodo študentje lahko umestili tudi posamične obravnavane metode. Zlasti bodo v predavateljskem delu izpostavljene sodobnejše, pluralistične in eklektične metode, izmed njih pa še posebej
empirična in sistemska literarna veda ter teorija diskurza (zadnje tudi z jezikoslovnega, ne le literarnovednega vidika).
Na tej osnovi bodo študentje zastavili svoje seminarsko delo, pri čemer si bo vsak izmed študentov izbral po eno metodo. Seminarsko delo bo sestavljeno iz dveh delov. Prvi seminar bo kritično obravnaval izbrano primarno gradivo (članki, poglavja iz knjig), ki predstavlja konkretne primere metode, in ga postavil v celostni okvir, upoštevajoč dostopne metodološke preglede (obvezna literatura: Virk, Selden).

V drugem delu bo vsak študent izbral literarno delo, ki ga bo analiziral, sledeč izbrani metodi (seminarska naloga).

Na voljo za obravnavo bodo sledeče metodološke paradigme:

• novo kritištvo (Eliot, Richards, ameriška nova kritika, Beardsley, čikaška šola)
• (ruski) formalizem (historični razvoj, Šklovski in Tomaševski, Mukarovsky, Jakobson, Bahtin)
• teorije bralčevega odziva (fenomenologija, Jauss, Iser, Fish, Riffaterre Culler)
• nova marksistična teorija in teorija ideologije (Lukacs, Goldmann, francoska šola Althusserja in Machereya, teorija ideologije pri T. Eageltonu in Stuartu Hallu)
• strukturalizem (Saussure in Barthes, Propp, Greimas, Genette, Jakobson in Lodge)
• poststrukturalistična teorija (Barthes, Lacan, Kristeva, Derrida, dekonstrukcija, teorija diskurza – Foucault, novi historizem)
• postkolonialne teorije (Spivak, Said)
• feministične teorije (Showalter, Cixous, Irigaray, lezbične teorije)
• empirična in sistemska literarna veda (ELV)