Zgodovina

Cilj programa je usposobiti diplomante za samostojno opravljanje strokovnega dela na področju zgodovine ter njej sorodnih disciplin, zlasti kulturne dediščine, arhivistike, muzeologije.

V okviru študijskega programa bodo študenti razvili naslednje splošne kompetence:

• sposobnost aplikacije znanja v konkretnih strokovnih situacijah;
• sposobnost kritične analize problemov, predvidevanja rešitev s prenosom tujih izkušenj ali s sintezo svoje rešitve glede na specifične razmere;
• obvladanje osnovne raziskovalne metode v smislu opazovanja in zbiranja podatkov iz prakse in objav;
• usposobljenost za raziskovanje na ustrezni ravni, sposobnost ustvarjanja novih (kreativnih) idej ter uporabo pridobljenega znanja v praksi,
• razvoj komunikacijskih sposobnosti in spretnosti oblikovanja samostojnih pisnih besedil (člankov, referatov, razprav itn.) ter zmožnosti razlaganja, utemeljevanja, prepričevanja, javnega nastopanja in predstavljanja predlaganih rešitev,
• pridobitev socialnih in komunikacijskih spretnosti za presojo aktualnih družbenih in političnih dogodkov, razlaganje in vrednotenje političnih in družbenih fenomenov
• avtonomnost pri znanstvenem in strokovnem delu ter sprejemanju poslovno-organizacijskih odločitev;
• zavezanost profesionalni etiki ter zmožnost kritičnega in samokritičnega mišljenja in presoje;
• sposobnost sodelovanja in dela v skupini pri opredelitvi problema, analizi, zastavljanju ciljev in hipotez ter uresničevanju zastavljenih nalog na projektih;
• ustvarjanje spodbudnega vzdušja, sodelovalnih medsebojnih odnosov v skupini in kolegialnost do sodelavcev;
• organizacijske in vodstvene sposobnosti ter spretnosti za učinkovito razreševanje problemov in konfliktov.

Predmetne kompetence so navedene pri vsakem učnem načrtu v rubriki »cilji in kompetence«, glavne predmetno-specifične kompetence, ki jih razvijamo s tem programom, pa lahko strnemo v naslednjih točkah:

• poznavanje ključnih tematik v zgodovini sveta, Evrope, Slovenije in širšega slovenskega kulturnega prostora ter Sredozemlja;
• sposobnost samostojnega dela na osnovi zgodovinskih raziskovalnih in interpretativnih metod ter reševanja konkretnih raziskovalnih problemov z uporabo ustreznih znanj, metod in veščin, pridobljenih v času študija;
• poznavanje zvrsti virov in njihovih značilnosti ter zmožnost samostojne uporabe zgodovinskih virov za raziskovalno delo na področju zgodovinopisja, kakor tudi širše stroke,
• obvladovanje teoretskih problemov stroke in njihovih rešitev, poznavanje sodobnih raziskovalnih vprašanj na različnih zgodovinskih področjih;
• usposobljenost za nadaljnji samostojni in timski raziskovalni študij in samostojno poglabljanje različnih vprašanj;
• obvladovanje metodoloških postopkov za zbiranje podatkov in informacij, potrebnih za uspešno reševanje raziskovalnih in strokovnih nalog;
• sposobnost umestitve novih informacij in interpretacij v kontekst zgodovinske stroke;
• sposobnost opažanja in interpretacije povezav med specifičnimi primeri in teoretičnim proučevanjem zgodovinskih pojavov in procesov tako na raziskovalnem kot širšem strokovnem področju (tudi v sedanjosti);
• sposobnost razumevanja in uporabe znanja in veščin s svojega strokovnega področja pri reševanju vprašanj in problemov družbenega okolja, v katerem deluje, posebej tistih, ki so povezani z interpretacijo in valorizacijo preteklosti;
• sposobnost razumevanja, povezovanja in posredovanja informacij, relevantnih za reševanje konkretnih zgodovinskih in razvojnih problemov (zna hitro interpretirati, kontekstualizirati in sintetizirati informacijo in jo narediti razumljivo širši javnosti);
• sposobnost kompleksnega razumevanja zgodovinskih pojavov, tudi kot ključ za razumevanje sedanjosti na lokalni, regionalni, državni ali meddržavni ravni.

Magistrand je sposoben za delo v raziskovalnih institucijah in na raziskovalnih in aplikativnih projektih. Splošne in predmetno-specifične kompetence, ki jih pridobi diplomant, odpirajo možnosti zaposlitve povsod tam, kjer sta potrebna široka razgledanost in poznavanje osnovnih družbenih procesov, torej v delovnih okoljih na občinskem, regijskem, državnem in mednarodnem nivoju, ki se ukvarjajo s planiranjem razvoja, upravljanjem z naravno in kulturno dediščino, varovanjem krajine ter v zasebnih podjetjih, ki se ukvarjajo s podobnimi tematikami.
Dvopredmetna smer izobražuje učitelje zgodovine in geografije za delo v osnovnih in srednjih šolah.

Možni poklici diplomantov:

• Novinar in komentator;
• Arhivist in muzealec;
• Samostojni delavec v kulturi;
• Asistent v raziskovalnih institucijah;
• Učitelj/profesor zgodovine v osnovnih in srednjih šolah.