V rubriki laični javnosti predstavljamo, razrešujemo in pojasnjujemo različne jezikovne dileme, slovnična in pravopisna pravila, frazeme in jezikoslovna vprašanja. Prispevke lahko poslušate ob četrtkih ob 7.30, dosegljivi so tudi v spletnem arhivu (https://www.rtvslo.si/radio/oddaja/koticekzajezicek/173250588).
Pripravljajo jih študentje Fakultete za humanistične študije pod mentorstvom doc. dr. Jane Volk z Oddelka za slovenistiko in radijske lektorice Mojce Maljevac.
KZJ lahko spremljate še naprej tudi v letu 2023, sledi pa pregled prispevkov v drugi polovici lanskega leta.
Oktobra smo spoznavali blizuzvočnice in se prek primerov naučili, kako jih razlikovati. Razlago smo podkrepili z več pari: nasproti (»Burja močno piha nasproti in otežuje vožnjo«) in naproti (»Kuža rad pride vsakemu naproti«), kateder (»Učitelj stoji pred katedrom«) in kateter (»V žilo so mu ustavili kateter«), sproti (»Vsako njegovo laž so sproti, torej brez odlašanja v kratkem času razkrili«) in spotoma (»Spotoma, torej medtem ko je kam odhajal, je kupil kavo in čaj«) ter skupaj (»Učenci naj se na izletu držijo skupaj, torej na se medsebojno združujejo«) in skupno (»Vse probleme smo rešili skupno, torej tako, da se je reševanja problemov udeležilo več ljudi«).
V novembru smo nadaljevali z blizuzvočnicami na primerih drobnica in drobovina. Raziskovali smo proces terminologizacije, pri katerem gre za uporabo izraza, ki je v svojem osnovnem pomenu del splošne rabe, za poimenovanje strokovnega pojma. Konkretno smo si to ogledali na primerih celice (»Zaradi poskusa uboja bo preživel kar 20 let v celici na Dobu« proti »Ko sem obiskala laboratorij v Ljubljani, sem lahko opazovala raziskovanje celice pod mikroskopom«); korena (»Solato sem nabirala s korenom vred« proti »Uspešno sem razrešila enačbo s kvadratnim korenom«) ter miši in miške (»V stanovanju sem opazila miš, kako je glodala kos pohištva« proti »Mož je odložil računalniško miško in skupaj sva postavila mišelovko«).
Pogledali smo si še enakoizraznice, to so tiste besede, ki imajo enako izrazno podobo, kljub temu da med njimi ni nikakršne pomenske povezave. Navedli smo besedo sedem. Lahko jo uporabimo za poimenovanje glavnega števnika (npr. pravljica »Volk in sedem kozličkov«) ali kot osebno glagolsko obliko (npr. »Ko pridem v razred, sedem na svoje mesto«). Enakoizraznica je tudi beseda klop, ki lahko pomeni zajedalca na koži človeka ali živali oziroma lesena ali kamnita priprava z nogami, podstavki za sedenje.
Decembra smo nadaljevali, kjer smo novembra končali – razložili smo obraten proces od terminologizacije – determinologizacijo. Za boljšo predstavo smo si ogledali primer klime, ki v svojem prvotnem znanstvenem pomenu označuje ‘povprečne vremenske razmere, značilne za določen kraj ali območje’, s procesom determinologizacije pa dobiva nov pomen izven svojega znanstvenega področja, in sicer pomeni ‘duhovno ozračje ali vzdušje’: Nova delavka je povzročila težko klimo v trgovini.«
Naučili smo se tudi, kdaj rabimo izraze moram, morem in lahko, pri čemer si lahko pomagamo z nedoločnikom in namenilnikom. Prvi je nedoločna glagolska oblika, ki se končuje na –ti ali –či. Kot pove že ime, glagolom v nedoločniku ne moremo določiti osebe, števila, časa ali naklona. Nedoločnik uporabljamo za glagoli, ki izražajo željo, nujnost, dovoljenje (končati, smeti, morati, moči, začeti, želeti, nehati …) oziroma za vsemi tistimi, ki ne izražajo premikanja. Namenilnik pa je glagolska oblika, ki se končuje na -t ali –č in jo uporabljamo ob glagolih premikanja: iti, priti, oditi, odhiteti, skočiti, peljati, teči, stopiti …
Ugotovili smo, da se glagol »moči« uporablja, kadar želimo izraziti sposobnost osebka, da dejanje uresniči (primer: »Delal bom, če bom mogel«); glagol »morati« pa izraža ‘nujnost, da osebek uresniči neko dejanje’ (primer: »Danes moram skuhati večerjo«).
V decembru smo na primerih spoznali še razlike v izrazih dvoje, dvojno in trojno in jih ponazorili s primeri: »En trojni hamburger, prosim« (pomeni ‘tri plasti mesa in sira’); »Doživljala je dvojno nasilje – psihično in fizično« ter »Želim dvoje očal« – torej 2 para očal.
V zadnjem Kotičku v letu 2022 pa smo vam predstavili frazema »skočiti čez kožo« in »skočiti iz kože«. Navajamo še oba primera rabe za vsak frazem: »Novinci so sprejeti v rudarski stan takrat, ko skočijo čez kožo in spijejo kupico piva.« (v tem primeru frazem pomeni ‘premagati oviro, da bi postali pravi rudarji’). »Na včerajšnji konferenčni seji o položaju študentov je bilo tako grozno, da bi najraje skočil iz kože.« (tu frazem pomeni ‘biti ves iz sebe’).
Vir slike: RTV Slovenija