Poudaril je, da jih ne gre razumeti le kot upor ponižanih in razžaljenih brezpravnih množic proti osebam in fevdalnim slojem, ki so jih vedno bolj tlačili. To je preveč poenostavljen pogled! Kmečki upori so povezani tudi s priložnostmi, ki so jih kmetje imeli npr. glede trgovine, saj so znali izkoristiti razvojne priložnosti. Kot njihovo zgodovinsko lekcijo je izpostavil dva vidika. Na eni strani nas svarijo pred poenostavljanjem razumevanja kmečkega človeka, ker ta ni ravnal izključno pod pritiskom lakote, zatiranja, imel je svoj pogled na svet, etiko, ideje, svoje razumevanje pravičnosti.
Z vidika sedanjosti pa nas svarijo pred neupoštevanjem pričakovanj ljudi. Pri kmečkih uporih ne gre za nenadne izbruhe jeze, praviloma izbruhnejo po tem, ko so kmetje več let zaporedoma neuspešno poskušali doseči uresničitev njihovih zahtev po pravni poti, in šele zatem gredo v upor.
Lekcija je, da se je dobro ustaviti pri predhodni fazi in pravočasno prisluhniti pričakovanjem prebivalstva, preden se zgodi kaj hujšega.
Celoten intervju je dostopen na tej povezavi.
Fotografija: MMC RTV SLO/Gorazd Kosmač