Na delavnici  se bomo pogovarjali  o prisotnosti stereotipov in predsodkov v sodobni družbi. Seznanili se bomo z različnimi vrstami stereotipov, s poudarkom na etničnih stereotipih. Preko naslavljanja konkretnih primerov bomo pogledali, kakšen vpliv imajo stereotipi na naše delovanje in razumevanje stvarnosti, na družbeni status posameznika, na razmerja moči ter medosebne odnose. S ciljem ustvarjanja inkluzivne in participatorne komunikacije v javnem prostoru bomo na primeru pojmov ‘večkulturnost’ in ‘večkulturalizem’ razpravljali o moči ustreznega ubesedovanja v izogib ustvarjanja nestrpnosti, sovražnega govora, diskriminacije. Dijaki bodo spoznali fokusni intervju kot metodo kvalitativnega raziskovanja, ki jo bomo uporabili kot orodje za razumevanje stereotipov in predsodkov. Tako bodo izmenjali svoja mnenja, videnja in stališča ter ugotovili, da nas ustrezno razumevanje večkulturnosti opolnomoča in ustvarja stimulativni prostor dialoške komunikacije.

Izvajalki:

Doc. dr. Melita Lemut Bajec namenja ključne poudarke inovativnim didaktičnim pristopom. Na Pedagoški fakulteti v Kopru je doktorirala iz pristopa CLIL, kjer je preko uvajanja vsebin kulturne dediščine med gimnazijci raziskovala doprinose in izzive, ki jih v slovenski izobraževalni sistem prinaša interdisciplinarni in integrativni pouk. Poleg raziskovanja poučevanja angleščine kot tujega jezika poudarke namenja tudi šolskim glasilom kot podstavi za razvoj prečnih veščin in zmožnosti ter vlogi pregovorov v sodobnem času. Na Oddelku za uporabno jezikoslovje  FHŠ poučuje predmete: Moderni angleški jezik, Angleščina v medkulturnem položaju ter Sodobne anglofonske kulture.

Izr. prof. dr. Karmen Medica je doktorirala na programu antropologije na Fakulteti za podiplomski humanistični študij v Ljubljani, kjer je bila tudi koordinatorica študijskega programa Socialne antropologije. Zdaj je zaposlena je na Oddelku za medijske študije FHŠ, kjer poučuje predmete: Komuniciranje in medkulturnost, Kvalitativno raziskovanje, Skupnostni mediji, Komuniciranje in neenakost. Sodeluje tudi pri izvajanju predmetov: Uvod v socialno in politično psihologijo, Antropologija medijev in Medijski spektakli. Osrednji pedagoški in raziskovalni interes usmerja na področje migracij, manjšin, medijev, multikulturalizma, regionalizma, socialne neenakosti, vse v kontekstu različnih procesov družbene komunikacije.

Delavnica bo posvečena odkrivanju stereotipov, ki sooblikujejo naše predstave o različnih krajih, državah in njihovih prebivalcih. Na delavnici bomo po modelu znanih ameriških asociativnih zemljevidov narisali spoznavni zemljevid Slovenije, Evrope in sveta. Pridobljene podatke bomo podkrepili/preverili tudi z jezikovnimi podatki, preko iskanja pogostejših besed, ki jih povezujemo z določeno državo in njenimi prebivalci. Pri tem se bomo posluževali sodobnih jezikovnih tehnologij. Namen delavnice bo tako prikazati  geografske in jezikovne razsežnosti stereotipov, ki se jih pogosto ne zavedamo. Spoznanja, pridobljena na praktični način, popeljejo dijake v svet kognitivnega jezikoslovja, ki odkriva raziskovalcem mentalno slika sveta.

Izvajalka:

Doc. dr. Irina Makarova je doktorica znanosti, jezikoslovka in raziskovalka posameznih jezikov (slovenščine in ruščine). Zanimajo jo vprašanja medkulturnega stika, medkulturni razlik, stereotipov in poti premagovanja teh razlik pri jezikovnem pouku (slovenščine kot tujega jezika in ruščine kot tujega jezika). Je avtorica dveh slovarjev, učbenika, članica maturitetne komisije.

Delavnica: Pogled na svet skozi filtre jezikov: kako jeziki vplivajo na naše doživljanje sveta

Na delavnici bomo na konkretnih primerih v različnih svetovnih jezikih ugotavljali, kako naše videnje sveta zaznamuje jezik, ki ga govorimo. Raziskovali bomo, kako govorci različnih jezikov pojmujejo in govorijo o univerzalnih kategorijah, kot so barve, čas, prostor, števila, in kaj za naše doživljanje sveta pomeni, če te in druge kategorije v različnih jezikih slovnično izražamo drugače. Potopili se bomo v kompleksen svet medjezikovnosti in odkrivali, kako znanje več jezikov vpliva na naše možgane.

Dr. Tina Čok je predavateljica in raziskovalka. Raziskuje, kako svet doživljamo v različnih jezikih, pri tem pa razvija didaktično metodo za urjenje medjezikovnega zavedanja in razvijanje večjezičnosti in medkulturnosti za bolj strpno in vključujočo družbo. Objavila je dve knjigi in več znanstvenih člankov.

Na delavnici bodo dijaki po uvodni seznanitvi z geografskimi informacijskimi sistemi kartirali funkcije stavb v različnih nadstropjih stavb v mestnem jedru Kopra. Podatke pridobljene na terenu bomo uporabili za pripravo tematske karte ter jo analizirali. Dijaki se bodo seznanili z metodami kartiranja, opazovanja, sklepanja, terenskega dela in kabinetnega analiziranja ter prikazovanja podatkov pridobljenih na terenu. Seznanili se bodo s kratkim zgodovinskimi razvojem Kopra in značilnostmi mestnega središča.

Izvajalka:

Adrijana Perkon, mag. geo., je asistentka na Oddelku za geografijo FHŠ, kjer izvaja študijske vaje pri različnih geografskih predmetih (s področja fizične, družbene, regionalne geografije ter geografskih informacijskih sistemov). Osrednji raziskovalni interes usmerja na področja geomorfologije, hidrogeografije, klimatogeografije, geografskih informacijskih sistemov ter primerjave rabe tal (zemljišč).

V dopoldanskem času si bomo v Kopru ogledali točke, ki kažejo na današnjo prisotnost italijanske skupnosti in obeležujejo beneško-italijansko dediščino. Sprehodili se bomo do gimnazije Gian Rinaldo, stavbe RTV Koper-Capodistria ter se seznanili s Pretorsko palačo, stavbo, ki gosti Pokrajinski muzej, in s Carpacciovim trgom. Dijaki bodo prejeli učni list v zvezi z obiskanimi mesti. Popoldan bomo s pomočjo izbranih odlomkov iz literature (Fulvio Tomizza – Materada) in z učnim gradivom (Eduka) poglobili tematike, s katerimi smo se seznanili v dopoldanskih urah. Dijaki bodo spoznali procese transformacij lokalnega prebivalstva, torej odhajanja Italijanov in priseljevanja Slovencev in oseb iz prostora nekdanje Jugoslavije. Predstavili jim bomo tudi vprašanja italijanske narodne skupnosti v Sloveniji v povezavi z njenim življenjem, pravicami in mestom, ki ga ima v dvojezičnem okolju.

Izvajalci:

Dr. Martina Tonet je antropologinja, ki je diplomirala iz kulturne antropologije na univerzi v Bologni (Italija), magistrirala iz socio-kulturne antropologije na Durham University (Anglija) ter doktorirala na University of Stirling (Škotska). Na svoji akademski poti se je ukvarjala predvsem z raziskovanjem diskriminacije, rasizma in zatiranja manjšin, od slovenske v Trstu med drugo svetovno vojno, do Kečva (Quechua) staroselcev v Peruju (Južna Amerika) in Diné (Navahi) plemena v severni Ameriki v postkolonialnem kontekstu. Njeno raziskovalno delo je interdisciplinarno zasnovano in upošteva zgodovinske, politične, socialne in kulturne procese v povezavi z etničnimi in jezikovnimi manjšinam. Od januarja 2024 dr. Tonet sodeluje v projektu »Etnografija tišin(e)«, katerega namen je povpraševanje metodoloških in interpretativnih okvirov poučevanja tišin, osredotočenih na vprašanje, kako raziskovalci odkrivajo, reagirajo, preučujejo in interpretirajo tišino v etnografskih raziskavah v manjšinskih socio-kulturnih kontekstih.

Asistent Rok Kobal je zaposlen na Oddelku za italijanistiko Fakultete za humanistične študije UP, kjer izvaja vaje iz naslednjih predmetov: Italijanščina 1, Uvod v jezikoslovje, Besediloslovje, Strategije jezikovnega posredovanja, Tehnike ustnega posredovanja, Italijanska slovnica 1,3 in 4, Latinski jezik in kultura v humanistiki ter Ustno in pisno sporočanje. V okviru pilotnega projekta GDI UP sodeluje tudi pri pripravi, organizaciji in izvedbi tečajev italijanskega jezika na različnih ravneh. Trenutno zaključuje doktorski študij na programu Jezik in medkulturnost (FHŠ UP), v svoji doktorski disertaciji se ukvarja z analizo vitalnosti in percepcije italijanskega jezika med mladimi na dvojezičnem območju slovenske Istre ter proučitvijo strategij za njuno izboljšanje.

Dr. Miha Zobec je zgodovinar, diplomiral je iz zgodovine in sociologije na Univerzi v Mariboru. Kot mladi raziskovalec je na tej instituciji zagovarjal doktorat s področja zgodovine slovenske skupnosti v Italiji. Po končani akademski poti je kot nadomestni profesor na višjih srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom v Trstu in Gorici dve leti poučeval zgodovino, slovenščino in humanistične vede. Leta 2019 je pridobil podoktorski projekt in se zaposlil na Inštitutu za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU. V okviru projekta se je ukvarjal z državnim nadzorom nad izseljenskimi skupnostmi iz prostora Julijske krajine in Prekmurja. Leta 2021 se je pridružil Oddelku za zgodovino Fakultete za humanistične študije, kjer sodeluje pri predmetih Zgodovina 20. stoletja, Zgodovina Primorske, Teorije in metodologije zgodovinopisja ter Ameriška zgodovina. Jeseni 2023 je pridobil temeljni raziskovalni projekt, v katerem se s skupino raziskovalcev posveča odnosom med prvo in drugo Jugoslavijo ter izseljenci.