Britanski kolonizatorji in njihovi potomci so namreč z različnimi kolonialnimi strategijami potisnili staroselsko prebivalstvo v cikel prekarnosti in družbene marginalizacije. Še več, kolonialno-naselitvena družba je s strukturnim nasiljem ustvarila verigo travme, ki je s transmisijo kolonialnih in z akumulacijo novih travm skozi generacije postala zgodovinska oz. medgeneracijska. V drugi polovici 20. stoletja je država mnoge maorske otroke še vedno odvzemala staršem in jih pošiljala v asimilacijske krščanske ali državne ustanove, kjer so otroci, daleč od plemena in maorske kulture, doživljali čustvene, fizične in spolne zlorabe. A ljudje zemlje oz. tangata whenua so kljub bolečinam, rasizmu in različnim oblikam kulturnega, političnega in ekonomskega zatiranja vseskozi bili boj za neodvisnost oz. samoodločbo.
Dr. Galič je sedem let živel med Maori, se učil od starešin, igral kitaro v maorski tradicionalni waiata skupini, pisal doktorsko disertacijo ter poučeval zgodovino in sociologijo Nove Zelandije na Filozofski fakulteti Univerze v Aucklandu. Skupaj z dr. Majo Ćurčić, ki je raziskovala strukturno nasilje in hiperinkarceracijo Maorov, sta zaradi dobrega dela v maorski skupnosti postala častna Maora. Dr. Galič bo predstavil zgodovinski kontekst strukturnega nasilja na Novi Zelandiji, teorijo medgeneracijske travme, kontekst nastanka tolp v Aucklandu ter genealogijo boja za maorsko samoodločbo. V okviru maorskih običajev in protokola (tikanga) bo v živo izvedel tudi dve maorski pesmi.
Po predavanju bo poskrbljeno za kai oz. hrano. Predavanje, ki bo zaradi mednarodnosti obiskovalcev potekalo v angleškem jeziku, se izvaja v okviru projekta Etnografija tišin(e) (ARIS J6-50198; vodja izr. prof. dr. Katje Hrobat Virloget).