diplomirani mediator jezikov in kultur (UN) oz. diplomirana mediatorka jezikov in kultur (UN); okrajšava: dipl. med. jez. in kult. (UN)

7 (SOK), 6 (EOK), prva stopnja

Program traja 3 leta (6 semestrov), študent pridobi 180 ECTS (60 za letnik).

0231 usvajanje jezikov (drugih, tujih, znakovnih, prevajalstvo)

V univerzitetni študijski program Medkulturno jezikovno posredovanje se lahko vpiše:

a) kdor je opravil splošno maturo;

b) kdor je opravil poklicno maturo v kateremkoli srednješolskem programu in izpit iz enega od predmetov splošne mature: angleščina, francoščina, grščina, italijanščina, latinščina, nemščina, ruščina, španščina, sociologija, filozofija, zgodovina, geografija, ekonomija, računalništvo, informatika, slovenščina kot drugi jezik (gimnazija z italijanskim učnim jezikom na narodnostno mešanem območju Slovenske Istre); izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi,

c) kdor je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.

Za uspešno vključitev v študijski proces se priporoča predznanje angleščine na ravni B2 oziroma predznanje, pridobljeno v okviru tečaja v obsegu 420 ur. Pri drugem tujem jeziku izbor italijanščine omogoča študij na začetni ali nadaljevalni ravni, izbor francoščine in kitajščine pa predvideva študij na začetni ravni.

Pogoji za izbiro v primeru omejitve vpisa:

kandidati iz točk a) in c ) bodo izbrani glede na:

• splošni uspeh pri splošni maturi oz. zaključnem izpitu 70 % točk,
• splošni uspeh v 3. in 4. letniku 30 % točk;

kandidati iz točke b) bodo izbrani glede na:

• splošni uspeh pri poklicni maturi 40 % točk,
• splošni uspeh v 3. in 4. letniku 30 % točk,
• uspeh pri maturitetnem predmetu 30 % točk.

V univerzitetni študijski program Medkulturno jezikovno posredovanje se lahko vpiše:

a) kdor je opravil splošno maturo;

b) kdor je opravil poklicno maturo v enem od štiriletnih srednješolskih programov, ki se:
– po klasifikaciji KLASIUS-P-16 uvršča v široko področje 02; ali
– po klasifikaciji FORD 6; ali
– po klasifikaciji ARRS 6; ali
– po klasifikaciji CERIF H;

in je opravil izpit iz enega od predmetov splošne mature: angleščina, francoščina, grščina, italijanščina, latinščina, nemščina, ruščina, španščina, sociologija, filozofija, zgodovina, geografija, ekonomija, računalništvo, informatika, slovenščina kot drugi jezik (gimnazija z italijanskim učnim jezikom na narodnostno mešanem območju Slovenske Istre); izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi;

c) kdor je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.

Za uspešno vključitev v študijski proces se priporoča predznanje angleščine na ravni B2 oziroma predznanje, pridobljeno v okviru tečaja v obsegu 420 ur. Pri drugem tujem jeziku izbor italijanščine omogoča študij na začetni ali nadaljevalni ravni, izbor francoščine in kitajščine pa predvideva študij na začetni ravni. Na smeri Angleščina-italijanščina se v Modul za začetnike lahko vpišejo kandidati brez predznanja ali z začetnim nivojem znanja italijanskega jezika, za vpis v Modul za nadaljevalce pa se priporoča predznanje v obsegu 350 ur pouka italijanskega jezika.

Takšni pogoji za vpis so bili določeni glede na določbo 38. člena Zakona o visokem šolstvu, da mora biti program za pridobitev srednje strokovne izobrazbe z istega strokovnega področja kot univerzitetni študijski program, v katerega se vpisujete. V prevajalniku programov https://www.upr.si/si/studij–vpis/dodiplomski-studij/prevajalnik-srednjesolskih-in-univerzitetnih-programov/  lahko enostavno preverite skladnost univerzitetnega študijskega programa UP z vašim srednješolskim strokovnim ali poklicno-tehniškim programom.  

Prijavni roki so objavljeni v točki »1.3. Prijava za vpis v višji letnik (po merilih za prehode oziroma pod pogoji za hitrejše napredovanje)«, način prijave pa v točki »3. Način prijave« Skupnih določb razpisa.

Kandidat lahko prehaja iz enega v drugi študijski program pod pogoji, določenimi s študijskim programom v skladu z Zakonom o visokem šolstvu oziroma Merili za prehode med študijskimi programi.

Za prehod med študijskimi programi se šteje prenehanje kandidatovega izobraževanja v študijskem programu, v katerega se je vpisal, in nadaljevanje izobraževanja v novem študijskem programu. Pri prehodih med programi se upošteva doseženo število ECTS, ter skladnost in sorodnost predmetnikov študijskih programov.

Kandidat lahko prehaja v študijski program, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

• kandidat izpolnjuje pogoje za vpis v študijski program;
• senat fakultete ali s strani senata pooblaščeno delovno telo senata, tj. pristojna komisija UP FHŠ, oceni, da se kandidatu lahko prizna vsaj polovica obveznosti po ECTS s predhodnega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete študijskega programa, v katerega kandidat prehaja;

študijska programa ob zaključku študija zagotavljata pridobitev primerljivih kompetenc oziroma učnih izidov.

Po merilih za prehode se lahko vpiše tudi kandidat sorodnega študijskega programa v tujini, ki mu je bila, skladno z zakonom, v postopku priznavanja tujega izobraževanja priznana pravica do nadaljevanja študija v univerzitetnem študijskem programu.

Individualne vloge za vpis po merilih za prehode obravnava pristojna komisija UP FHŠ, ki pri obravnavi poleg sorodnega področja upošteva tudi primerljivost študijskih programov v skladu z Merili za prehode med študijskimi programi. Pristojna komisija lahko kandidatu določi tudi diferencialne izpite.

V primeru omejitve vpisa bodo kandidati izbrani glede na povprečno oceno vseh opravljenih študijskih obveznostih na prvem študijskem programu. Kandidatu se izpiti, ki jih je opravil na predhodni stopnji izobraževanja, priznajo na podlagi predložitve učnega načrta predmetov. Sklep o priznavanju izpitov na predlog oddelka sprejme senat fakultete ali s strani senata pooblaščeno delovno telo senata, tj. pristojna komisija fakultete. Število razpisanih vpisnih mest za nadaljevanje študija v višjem letniku po merilih za prehode se omeji s številom razpisanih vpisnih mest za 1. letnik.

Uspeh na izpitu se ocenjuje z ocenami: 10 (odlično); 9 (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami); 8 (prav dobro: solidni rezultati); 7 (dobro); 6 (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem); 5–1 (nezadostno). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).

V drugi letnik študent napreduje ob doseženih 48 ECTS. V tretji letnik študent napreduje ob doseženih 48 ECTS iz predmetov drugega letnika in ob vseh opravljenih izpitih iz prvega letnika.

Študenti v teku študija sledijo predvsem uporabnim predmetom, ki jih izobrazijo za delo v institucijah Evropske unije in drugih institucijah medkulturnega posredovanja, za samostojno delo v prevajalstvu ali pa – ob ustreznih kombinacijah – za poučevanje tujega jezika. Pri tem jim še posebej pomaga spoznavanje sodobnih digitalnih orodij v prevajalstvu in v okoljih medkulturne izmenjave.

1)  Jezikovne in komunikacijske kompetence

Poleg poglabljanja slovenščine, diplomanti usvojijo angleščino kot prvi tuji jezik na ravni C1 po Evropskih smernicah, v drugem tujem jeziku (kitajščina) dosežejo raven B2, v tretjem pa pridobljeno znanje ustreza ravni B1 po okviru SEJO.

2) Prepoznavanje različnih ravni jezikovne rabe

Diplomant je sposoben prepoznavanja razlik, stičnosti in rabe posameznih ravni ter področij znotraj jezikovne rabe (posebnosti poslovne, medijske, umetnostno-kulturološke, tržne in druge komunikacije).

3) Prepoznavanje posebnosti kulture, povezane z rabo jezika

Študenti se usposabljajo za tujejezično komuniciranje ob poznavanju družbeno opredeljenih pravil, oziroma s kulturo določenih pravil o verbalnem in neverbalnem obnašanju.

4) Prepoznavanje družbenega, kulturnega in političnega konteksta

Diplomant razume, kritično vrednoti in sooblikuje kontekst, v katerem deluje ob medkulturnem posredovanju oziroma pri rabi tujih jezikov. Prepoznava in opazuje predvsem sodobne družbene in kulturne pojave, smernice in politike.

5) Sposobnost vodenja skupine in timskega dela

6) analizira možnosti, ob pomoči strokovnjaka ali v skupini tudi išče ustrezne poti za reševanje problemov upravnega in poslovnega komuniciranja v slovenščini in v dveh tujih jezikih.

7) je izurjen v rabi sodobnih tehnologij, usposobljen v rabi raznovrstnih in ne samo poslovnih pisnih zvrsti in govornih oblik sporočanja.

Študijski program je namenjen usposabljanju za prevajanje in jezikovno posredovanje med kitajsko in slovensko kulturo. Skupaj z jezikovnim posredovanjem se študenti usposobijo tudi za delo v institucijah, kjer je potrebno poznavanje specifičnih kulturnih vzorcev, povezanih z medjezikovno komunikacijo. Študenti so po koncu študija usposobljeni tudi za poučevanje jezika v okviru zasebnih institucij. Ob primerni izbiri drugostopenjskega študija se lahko usposobijo tudi za delo v šolstvu ali poglobijo ter specializirajo svoje prevajalsko znanje.

Možni poklici in ustanove, v katerih se lahko diplomanti zaposlijo:

• Prevajalci v gospodarskih subjektih
• Svetovalci za sodelovanje s tujino v gospodarskih subjektih
• Svetovalci v nevladnih organizacijah
• Organizatorji ali vodiči v turizmu
• Učitelji v jezikovnih šolah
• Zaposlitev v institucijah Evropske unije
• Zaposlitev v prevajalskih agencijah
• Zaposlitev v časopisnih, televizijskih in radijskih uredništvih,
• Zaposlitev v založništvu,
• Zaposlitev v oglaševalskih agencijah
• Zaposlitev v kulturnih ustanovah