diplomirani arheolog (UN) in … oz. diplomirana arheologinja (UN) in … ; okrajšava: dipl. arheol. (UN)

7 (SOK), 6 (EOK), prva stopnja

Program traja 3 leta, študent pridobi 90 ECTS (30 na letnik).

0222 zgodovina in arheologija

Kandidat si ob prijavi izbere dva dvopredmetna študijska programa, možna pa je tudi kombinacija dvopredmetnega študijskega programa z dvopredmetno smerjo enega od razpisanih študijskih programov fakultete. Pomembno je, da izpolnjuje pogoje za vpis v oba.

V univerzitetni dvopredmetni študijski program Arheologija se lahko vpiše:

a)  kdor je opravil splošno maturo,

b)  kdor je opravil poklicno maturo v kateremkoli srednješolskem programu in izpit iz enega od predmetov splošne mature; izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi,

c)  kdor je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.

Pogoji za izbiro v primeru omejitve vpisa:

kandidati iz točk a) in c) bodo izbrani glede na:

• splošni uspeh pri splošni maturi oz. zaključnem izpitu 70 % točk,
• splošni uspeh v 3. in 4. letniku 30 % točk;

kandidati iz točke b) bodo izbrani glede na:

• splošni uspeh pri poklicni maturi 40 % točk,
• splošni uspeh v 3. in 4. letniku 30 % točk,
• uspeh pri maturitetnem predmetu 30 % točk.

Prijavni roki so objavljeni v točki »1.3. Prijava za vpis v višji letnik (po merilih za prehode oziroma pod pogoji za hitrejše napredovanje)«, način prijave pa v točki »3. Način prijave« Skupnih določb razpisa.

Kandidat lahko prehaja iz enega v drugi študijski program pod pogoji, določenimi s študijskim programom v skladu z Zakonom o visokem šolstvu oziroma Merili za prehode med študijskimi programi.

Za prehod med študijskimi programi se šteje prenehanje kandidatovega izobraževanja v študijskem programu, v katerega se je vpisal, in nadaljevanje izobraževanja v novem študijskem programu. Pri prehodih med programi se upošteva doseženo število ECTS, ter skladnost in sorodnost predmetnikov študijskih programov.

Kandidat lahko prehaja v študijski program, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

• kandidat izpolnjuje pogoje za vpis v študijski program;
• senat fakultete ali s strani senata pooblaščeno delovno telo senata, tj. pristojna komisija UP FHŠ, oceni, da se kandidatu lahko prizna vsaj polovica obveznosti po ECTS s predhodnega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete študijskega programa, v katerega kandidat prehaja;

študijska programa ob zaključku študija zagotavljata pridobitev primerljivih kompetenc oziroma učnih izidov.

Po merilih za prehode se lahko vpiše tudi kandidat sorodnega študijskega programa v tujini, ki mu je bila, skladno z zakonom, v postopku priznavanja tujega izobraževanja priznana pravica do nadaljevanja študija v univerzitetnem študijskem programu.

Individualne vloge za vpis po merilih za prehode obravnava pristojna komisija UP FHŠ, ki pri obravnavi poleg sorodnega področja upošteva tudi primerljivost študijskih programov v skladu z Merili za prehode med študijskimi programi. Pristojna komisija lahko kandidatu določi tudi diferencialne izpite.

V primeru omejitve vpisa bodo kandidati izbrani glede na povprečno oceno vseh opravljenih študijskih obveznostih na prvem študijskem programu. Kandidatu se izpiti, ki jih je opravil na predhodni stopnji izobraževanja, priznajo na podlagi predložitve učnega načrta predmetov. Sklep o priznavanju izpitov na predlog oddelka sprejme senat fakultete ali s strani senata pooblaščeno delovno telo senata, tj. pristojna komisija fakultete. Število razpisanih vpisnih mest za nadaljevanje študija v višjem letniku po merilih za prehode se omeji s številom razpisanih vpisnih mest za 1. letnik.

Uspeh na izpitu se ocenjuje z ocenami: 10 (odlično); 9 (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami); 8 (prav dobro: solidni rezultati); 7 (dobro); 6 (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem); 5–1 (nezadostno). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).

Študenti študijskih programov 1. in 2. stopnje napredujejo v višji letnik z opravljenimi 48 KT ter opravljenimi vsemi obveznostmi predhodnega letnika.

Študenti, ki imajo v študijskem letu dodeljen poseben status (status študenta s posebnimi potrebami, status športnika, status umetnika/kulturnika ali status študenta s priznanimi zaslugami zaradi obštudijskih dejavnosti), v višji letnik lahko napredujejo z opravljenimi manj KT. O vpisu odloča Komisija za študentske zadeve.

Na osnovi utemeljenega razloga je možen izjemni vpis v višji letnik s pridobljenimi 42 KT tekočega letnika ter vsemi opravljenimi obveznostmi nižjega letnika. O izjemnem vpisu v višji letnik odloča Komisija za študentske zadeve UP FHŠ, ki lahko študentu določi še morebitne druge pogoje za izjemni vpis.

Kot utemeljeni razlog za izjemni vpis se šteje z javno listino izkazano:

• rojstvo otroka v času tekočega študijskega leta (priložiti rojstni list otroka);
• daljša bolezen, ki traja neprekinjeno najmanj dva meseca v času predavanj ali najmanj en mesec med junijskim in septembrskim izpitnim obdobjem tekočega študijskega leta (priložiti zdravniško potrdilo osebnega zdravnika ter izvide specialista);
• izjemne družinske in socialne okoliščine (priložiti potrdila, ki jih izdajajo pooblaščeni zavodi – socialni, zdravstveni, pokojninski, za zaposlovanje ipd. – s katerimi študent utemeljuje izjemne okoliščine);

K prošnjam za izjemni vpis mora študent priložiti dokazila, s katerimi dokazuje utemeljene razloge za izjemni vpis. Potrdila, v katerih ni navedenega daljšega časovnega obdobja bolniške odsotnosti študenta, se ne upoštevajo kot ustrezno potrdilo za izjemni vpis v višji letnik.

Diplomanti/-ke programa bodo pridobili širše primerljiva temeljna znanja s področja arheologije; poznavanje osnovnih metod in tehnik terenskega in poterenskega arheološkega dela, ki vključuje mdr. segmente laboratorijskega dela in dokumentacijskih postopkov, jim bo omogočilo vključevanje v delovne procese prepoznavanja, evidentiranja, vrednotenja, varovanja, prezentacije in promocije arheološke dediščine.

Pridobljene kompetence:

• Pregled nad osnovnimi tematikami in področji arheološke vede (zgodovina arheološke vede, arheologija kot znanstvena disciplina in njene poddiscipline, arheološka znanja o posameznih obdobjih).
• Teoretično znanje in praktična uporaba različnih metodoloških orodij arheološke vede.
• Identifikacija, analiza in interpretacija arheoloških ostalin ter kritičen odnos do vseh arheoloških virov in njihove interpretacije.
• Poznavanje in razumevanje teoretičnih in praktičnih osnov s področja materialne kulturne dediščine na Slovenskem in v Evropi s poudarkom na sredozemskem prostoru.
• Interdisciplinarno povezovanje znanj vseh humanističnih strok, kritično preverjanje informacij in fenomenov v strokovnih okoljih.
• Vrednotenje človekovega vpliva na okolje v vseh zgodovinskih obdobjih, od prazgodovine do današnje dobe.
• Poznavanje in samostojna uporaba področno specifičnih znanstvenih in metodoloških orodij za identifikacijo in reševanje konkretnih delovnih problemov s področja prepoznavanja, vrednotenja, dokumentiranja, varovanja in popularizacije arheološke dediščine.
• Samostojna uporaba materialnih/arheoloških in zgodovinskih virov za specifično strokovno delo ter informacijsko-komunikacijskih tehnologij in sistemov na področju arheologije.
• Poznavanje organiziranosti arheološke stroke in njenih institucij v Sloveniji (muzejska mreža, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije idr.).

Pridobljena naziv in izobrazba omogočata zaposlitev v okviru nacionalnih, pokrajinskih in tematskih muzejev, v enotah Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, visokošolskih in raziskovalnih institucij, v različnih medijih (kulturna uredništva na televizijah, radijskih postajah, časopisih in revijah), v javni upravi, v turistični dejavnosti, v nevladnih organizacijah ter samozaposlitev v kulturi in znanosti.

Poklici in ustanove, v katerih se lahko diplomanti zaposlijo:

• muzejski kustos, konservator, kulturni delavec ipd. v:
• nacionalnih, pokrajinskih in tematskih muzejih,
• območnih enotah Zavoda za varstvo kulturne dediščine,
• časopisnih, televizijskih in radijskih uredništvih,
• založništvu, oglaševalskih agencijah, kulturnih ustanovah (gledališča, knjižnice, kulturni centri …),
• turizmu in drugih gospodarskih panogah,
• samozaposlitev v kulturi in znanosti.