Nosilec predmeta: izr. prof. dr. Alenka Tomaž

Predmet je zasnovan kot eden od uvodnih temeljnih predmetov dvopredmetnega študija arheologije. Študente seznani z razvojem različnih raziskovalnih strategij in osnovnimi premisami sodobnega raziskovalnega dela s poudarkom na metodah arheoloških raziskav. Predmet v nadaljevanju študente seznani z načini strukturiranja arheološkega zapisa ter temeljnimi načeli arheološke stratigrafije. Vpelje jih v poznavanje sodobnih podatkovnih baz v slovenskem prostoru, ki združujejo primarne podatke o arheoloških najdiščih. Nadalje predmet študente seznani z raznolikimi metodami, ki so pomembne za oceno arheološkega potenciala in metodami za določitev vsebine in sestave določenega arheološkega najdišča. Študenti se spoznajo tudi z osnovami sodobnih metod arheoloških izkopavanj, standardi arheološkega dokumentiranja, primeri dobre prakse, poizkopavalno obravnavo arhiva arheološke raziskave in analitskimi postopki obdelave arheološke materialne kulture.

Nosilec predmeta: izr. prof. dr. Boris Kavur

Predmet obsega predstavitev fizičnega in kulturnega razvoja človeštva ter poselitve Evrope v stari kameni dobi.
Predstavljena bo fizična evolucija hominidov v vzhodni Afriki do pojava rodu Homo, ki poseli ostanek Evrazije. Na področju Bližnjega vzhoda in Iberskega polotoka bo prikazana najstarejša poselitev Evrazije, prikazan bo pregled starejšega paleolitika v Sredozemlju ter osrednji in zahodni Evrope, prikazana bo variabilnost srednjega paleolitika v Evropi ter pojasnitve slednje, prihod modernega človeka v Evropo ter zamrtje neandertalce. V okviru tem, ki obsegajo mlajši paleolitik bodo prikazane razlike v kulturnem razvoju med osrednjo in zahodno Evropo: – kreativna eksplozija in razvoj umetnosti, enotnost ali različnost aurignaciena, razvoj gravettienskega tehnokompleksa, različne prilagoditve na klimatske spremembe, poselitveni refugiji v času Viška zadnje poledenitve, ter strategije ponovne kolonizacije Evrope, končni paleolitik in razvoj mezolitika.

Cilji:
Splošni cilj predmeta je prikaz razmerja med fizično evolucijo, ekologijo in paleontologijo ter kulturno evolucijo, ki je zaznamovalo najstarejši razvoj človeške vrste. Študent se seznani z dejavniki, ki so oblikovali naš najstarejši kulturni razvoj ter spozna dolgo kronologijo razvoja človeštva.

Splošne kompetence:
Študent se seznani z specifičnimi metodologijami raziskav ter predmeti raziskav ter se nauči sposobnosti branja in interpretiranja naravoslovnih in humanistični analiz, ki opisujejo arheologijo starejše kamene dobe. Seznani se z metodološkimi pristopi ter teorijami iz drugih znanstvenih disciplin, ki se uporabljajo za pojasnitev obnašanja ljudi v preteklosti.

Nosilec predmeta: prof. dr. Irena Lazar

Izvajalec predmeta: izr. prof. dr. Martina Blečić Kavur

Predmet podaja predvsem kritični pregled in prerez posameznih prelomnih dogajanj v razvoju in kontaktih civilizacij Bližnjega Vzhoda. Gibalo kulturnih procesov v Sredozemlju je predstavljala stara egipčanska civilizacija, katere razvoj tudi uvaja predmet in postavlja osnove za spoznavanje ostalih kultur oz. držav Bližnjega vzhoda. Čeprav je bila vloga Egipta v sredozemskem kontekstu prostorsko zamejena, pa je njegov vpliv v različnih obdobjih razvoja močan tako v političnem kot gospodarskem smislu. Hkrati je bila egipčanska država izpostavljena zunanjim vplivom novo oblikovanih kultur oz. civilizacij v sosedstvu, ki jih spoznamo v nadaljevanju, poudarek je na Babilonski državi, Asiriji, Hetitih in Perzijski državi.

Nosilec predmeta: izr. prof. dr. Alenka Tomaž

Predmet predstavlja osnovne pojme in terminologijo neolitskih in eneolitskih raziskav, kakor tudi osnovne teoretske premise raziskovanja neolitika in eneolitika v svetovnem merilu. Študenti se seznanijo s kulturnim in tehnološkim razvojem skupnosti od prvih začetkov uvajanja kmetovanja do začetka predelave kovin. Posamezna poglavja so namenjena prehodu mezolitik – neolitik, neolitski in eneolitski kulturno – kronološki sliki svetovnega in evropskega prostora, arheološkim kulturam neolitika in eneolitika, ‘tehnološkim inovacijam’ mlajšega neolitika, spremembam poselitvenih vzorcev v času neolitika in eneolitika ter posameznim izbranim temam, ki pojasnjujejo posamezne kulturne, gospodarske in socialne vidike življenja v neolitskih in eneolitskih skupnostih, npr. poljedelstvo in živinoreja, lončarstvo in uporaba lončenine, izdelava in uporaba kamnitih in koščenih orodij, pokopi in socialne prakse pokopavanja, izdelki vizualne kulture, metalurška dejavnost idr.

Nosilec predmeta: izr. prof. dr. Martina Blečić Kavur

Predmet obsega predstavitev poglavitnih tem iz obdobij bronaste in železne dobe, 3., 2. in 1. tisočletja pr. n. št., predvsem na osnovi analiziranja ostankov materialne kulture. Razdeljen je na večje teme starejše in pozne bronaste, ter starejše in mlajše železne dobe na področju osrednje in jugovzhodne Evrope.
V okviru tem iz bronaste dobe bo predstavljen proces oblikovanja kovinskih obdobij, tehnološke spremembe v metalurgiji brona ter oblikovanje družbenih elit in njihovih pokopov, prav tako razvoj prakse deponiranja kovinskih predmetov in njihove interpretacije, arheometalurgija, razvoj pozne bronaste dobe in pokopavanja v žarnih grobiščih.
V okviru študij starejše železne dobe bo prikazan razvoj metalurgije železa, oblikovanje novih družbenih elit, trgovski stiki s sredozemskimi civilizacijami ter za naše območje poglavitni temi kot sta halštatska kulturna ekumena in situlska umetnost.

Sklop tem mlajše železne dobe obsega prikaz srednjeevropskega procesa oblikovanja keltskih družb, keltskih migracij, razvoj posameznih umetnostnih slogov, kolonizacijo slovenskega ozemlja, prikaz drugih mlajšeželeznodobnih skupnosti ter kontakte Keltov in sredozemskih civilizacij – procesa, ki se zaključi z romanizacijo osrednje-evropskega prostora.

Nosilec predmeta: izr. prof. dr. Gregor Pobežin

Vsebina predmeta je zaradi širine obravnavanega področja razdeljena na posamezne vsebinske sklope.

OSNOVE LATINSKEGA JEZIKA
Študent spozna zgodovino in razvoj latinskega jezika, njegove osnovne oblikoslovne značilnosti in sintaktične izraze ter osnovne paradigme. Spozna njegovo povezavo s sodobnimi romanskimi jeziki in prvenstveno njegov vpliv na jezikovno podobo slovenskega prostora.

1) Zgodovina in razvoj latinskega jezika
2) Oblikoslovje:
a) sklanjatve samostalnikov in pridevnikov:
* -a sklanjatev,
* -o sklanjatev,
* -e sklanjatev,
* -u sklanjatev,
* mešana sklanjatev;
b) spregatve:
* -a spregatev,
* -e spregatev,
* -i spregatev,
* mešana spregatev;
c) zaimki in zaimkovne sklanjatve;
d) števniki;
e) prislovi;
3) Rimska onomastika.

EPIGRAFIKA
Študent spozna epigrafsko stroko, njen pomen, vlogo in razvoj, vrste latinskih napisov v antiki, okrajšave, ki se na napisih pojavljajo in njihove formule. S pridobljenim znanjem je sposoben primerjave antičnih napisov z mlajšimi.

1) Opredelitev pojma.
2) Zgodovina epigrafike.
3) Epigrafika kot pomožna disciplina.
4) Interpretacija napisov v luči zgodovinskih raziskav.
5) Proces romanizacije.
6) Tipi rimskih pisav.
7) Rimska onomastika.
8) Tipi abreviatur in ligatur.
9) Vrste rimskih napisov:
a) nagrobni napisi,
b) posvetni napisi,
c) vojaški napisi,
d) posvetilni napisi,
e) napisi na zgradbah,
f) epigrafski material pravne narave,
g) grafiti.

Cilji:
Cilj predmeta je študentom predstaviti osnove latinskega jezika in latinske epigrafike s poudarkom na njenem začetku v rimskih časih, ki so tudi našemu prostoru prinesli prve pisane dokumente na trdem obstojnem materialu. Glavni cilj predmeta »Osnove latinskega jezika in epigrafike« bo spoznavanje možnosti, ki nam jih obravnavana veda nudi za preučevanje specifičnega zgodovinskega obdobja. Poudarek bo ponovno na antičnih socialnih, ekonomskih, kultnih, vojaških, onomastičnih, prozopografskih fenomenih, ki jih je mogoče preučevati predvsem s pomočjo latinskih napisov.

Splošne kompetence:
Predmet pokriva splošne vsebine s področja antičnih jezikov in epigrafike. Študent/-ka obvlada temeljna načela epigrafske stroke in je sposoben interpretacije lažjih latinskih besedil, obenem pa tudi interpretacije preprostejših rimskih napisov. Obenem razvije kritičen odnos do ohranjenih virov, spozna postopke historične metode in vstopi v samostojno znanstveno delo.

Nosilec predmeta: izr. prof. dr. Boris Kavur

Zgodovina in sodobna teorija arheologije

• Zgodovina arheologije.
• Evolucijska arheologija.
• Tipologija in seriacija.
• Migracionizem, hipermigracionizem.
• Relativna in absolutna kronologija.
• Socialna arheologija.
• Okoljska arheologija.
• Kognitivna arheologija.
• Arheologija spolov.
• Pojasnitve v arheologiji.
• Arheologija in javnost.

Cilji:
Študent spozna temeljne raziskovalne koncepte v sodobni arheologiji ter njihov zgodovinski razvoj. Skozi pregled zgodovine terenskih in interpretativnih raziskovalnih postopkov spozna sodobno metodologijo dela ter se usposobi za razumevanje predmetnospecifičnih problemov arheologije..
Splošne kompetence:
Razumevanje osnovnih konceptov znanstvenih izhodišč arheologije, ki študenta/-ko usmerjajo k analiziranju materialne kulture in interpretaciji zgodovinskih problemov.
Razvijanje sposobnosti kritičnega vrednotenja raziskovalnega dela iz preteklosti.
Razvijanje zmožnosti za iskanje, izbiro in uporabo relevantnih podatkov in informacij izmed neskončnih možnosti, ki jih ponujajo pisni viri in sodobna tehnologija.

Nosilec predmeta: izr. prof. dr. Alenka Tomaž

Predmet je eden od temeljnih predmetov dvopredmetnega študija arheologije, ki študente seznani z raziskovalnimi pristopi, interpretacijami in razumevanjem materialne kulture na najširši ravni. Študente seznani z osnovno terminologijo, teoretskimi in konceptualneimi vidikei, tudi skozi posamezne primere, razvojem in glavneimi prelomnicami proučevanja materialne kulture ter metodologijami proučevanja materialne kulture v povezavi s posameznimi okviri humanističnih strok. Študente seznani tudi z neskončno raznovrstnostjo vsakdanje materialne kulture in načini njenega dojemanja v preteklosti in danes. Študente seznani z odnosi med materialnimi oblikami ter telesom in čutili (vizualna kultura, barve stvari, notranjost in zunanjost), odnosom objekt-subjekt, kjer so skozi posamezne primere predstavljeni tud načini, kako so posamezni elementi materialne kulture narejeni, uporabljeni in kako so vpeti v socialna, družbena in ekonomska omrežja v sedanjih in preteklih družbah. Študente spozna tudi z analizo materialne kulture skozi perspektivo biografije predmeta/artefakta in vključuje predvsem praktične primere.

Nosilec predmeta: izr. prof. dr. Gregor Pobežin

Vsebina predmeta je zaradi širine obravnavanega področja razdeljena na posamezne vsebinske sklope.

OSNOVE LATINSKEGA JEZIKA
Študent spozna zgodovino in razvoj latinskega jezika, njegove osnovne oblikoslovne značilnosti in sintaktične izraze ter osnovne paradigme. Spozna njegovo povezavo s sodobnimi romanskimi jeziki in prvenstveno njegov vpliv na jezikovno podobo slovenskega prostora.

1) Zgodovina in razvoj latinskega jezika
2) Skladnja:
a) sklonoslovje;
b) osebne in neosebne glagolske oblike:
* akuzativ z infinitivom,
* nominativ z infinitivom,
* deležniške konstrukcije;
c) premi in odvisni govor;
d) odvisni stavki:
* posledični stavki,
* namerni stavki,
* vzročni stavki,
* časovni stavki,
* pogojni stavki,
* dopustni stavki,
* relativni stavki.
3) Rimska onomastika.

EPIGRAFIKA
Študent spozna epigrafsko stroko, njen pomen, vlogo in razvoj, vrste latinskih napisov v antiki, okrajšave, ki se na napisih pojavljajo in njihove formule. S pridobljenim znanjem je sposoben primerjave antičnih napisov z mlajšimi.

Analiza in interpretacija rimskih napisov:
a) nagrobni napisi,
b) posvetni napisi,
c) vojaški napisi,
d) posvetilni napisi,
e) napisi na zgradbah,
f) epigrafski material pravne narave,
g) grafiti.

Cilji:
Cilj predmeta je študentom predstaviti osnove latinskega jezika in latinske epigrafike s poudarkom na njenem začetku v rimskih časih, ki so tudi našemu prostoru prinesli prve pisane dokumente na trdem obstojnem materialu. Glavni cilj predmeta »Osnove latinskega jezika in epigrafike 2« bo poglabljanje znanj, pridobljenih pri predmetu »Osnove latinskega jezika in epigrafike 2«, tj. spoznavanje možnosti, ki nam jih obravnavana veda nudi za preučevanje specifičnega zgodovinskega obdobja. Poudarek bo ponovno na antičnih socialnih, ekonomskih, kultnih, vojaških, onomastičnih, prozopografskih fenomenih, ki jih je mogoče preučevati predvsem s pomočjo latinskih napisov.

Splošne kompetence:
Predmet pokriva splošne vsebine s področja antičnih jezikov in epigrafike. Študent/-ka obvlada temeljna načela epigrafske stroke in je sposoben interpretacije lažjih latinskih besedil, obenem pa tudi interpretacije rimskih napisov v vsej njihovi tehnični in sporočilni kompleksnosti. Obenem razvije kritičen odnos do ohranjenih virov, spozna postopke historične metode in vstopi v samostojno znanstveno delo.

Nosilec predmeta: prof. dr. Irena Lazar

Predmet vsebinsko povezuje temelje rimske zgodovine z materialno kulturo rimske dobe, s poudarkom na arheologiji rimskih provinc Norika in Panonije. Poudarki: rimska zgodovina; viri za rimsko zgodovino; Italija pred prihodom Italikov in Etruščanov; širitev rimske države v Sredozemlju in oblikovanje provinc; območje JV Alp pred rimsko osvojitvijo in osvajanje tega prostora; sistem rimskih provinc, njihova uprava in razvoj; kulturna in politična zgodovina v obdobju zgodnjega cesarstva; prostor JV Alp in njegova vloga v rimski zgodovini; kulturna in politična zgodovina v obdobju poznega cesarstva; rimska religij, širitev krščanstva.

Integralen del predmeta je tudi materialna kultura rimske dobe in provinc, s posebnim poudarkom na najdiščih X. regije, Norika in Panonije ter Jadrana.

Nosilec predmeta: doc. dr. Katarina Šmid

V okviru predmeta se bodo študenti seznanili z antično umetnostno produkcijo, dobili vpogled v arhitekturo, kiparstvo, mozaično umetnost, freske, torevtiko in druge likovno povedne izdelke umetne obrti. Študentje se bodo seznanili z razvojem in kronologijo antične umetnosti od arhaične dobe dalje do konca principata, s slogovnim razvojem, (več)sporočilnostjo in interpretacijo motivov ter s poglavitnimi deli arhitekture, kiparstva in slikarstva. Poglavitne vsebinsko zaokrožene teme so: viri za proučevanje antične umetnosti, antični urbanizem, profane javne stavbe antične Grčije (agora, bulevterij, gledališče…), profane javne stavbe v antičnem Rimu (forum, bazilika, terme…), sakralna arhitekture antične Grčije, sakralna arhitektura antičnega Rima, stanovanjska arhitektura antike, kiparski okras, javni spomeniki Grčije in Rima, nagrobni spomeniki Grčije in Rima ter slikarski okras. Poseben poudarek bo namenjen rimski umetnosti na območju sedanje Republike Slovenije.

Nosilec predmeta: izr. prof. dr. Gregor Pobežin

Vsebina predmeta je zaradi širine obravnavanega področja razdeljena na posamezne vsebinske sklope: na zgodovinski pregled Bizanca, na kulturni sklop in na položaj Istre v bizantinski državi. Zgodovinski pregled obravnava obdobje od vladavine cesarja Konstantin pa do končnega padca Bizanca leta 1453. Kulturni sklop obravnava religijo in cerkveno organizacijo (monasticizem, liturgija, velika shizma…). Zadnji sklop pa je posvečen Istri v Justinijanovi dobi 6. stoletja, odnosu Istre in Ravene, cerkvi in umetnosti Istre v bizantinski dobi.

Nosilec predmeta: prof. dr. Irena Lazar

Študent dobi osnove muzeologije in konservatorstva s pomočjo orisa osnovne literature, zgodovinski razvoj, osnovni parametri muzeologije in konservatorstva, smeri, raziskave in njihova usmeritev v prihodnost. Študenti se seznanijo z muzejsko etiko, mednarodno in nacionalno zakonodajo, etiko muzejskega managementa, pridobivanja muzejskih predmetov in zbirk, vlogo muzejev in aktivnega konservatorstva v sodobni družbi, narodove identitete, arheologija in turizem, kulturni turizem, poslanstvo in strateški plan muzeja, management v muzejih in konservatorstvu, organizacijska struktura javnih služb (notranja in zunanja), teorija upravljanja z zbirkami, dokumentacijski sistem in njegova digitalizacija, od ideje do postavitve razstave, priprava dobre razstave, konservatorski in upravljavski načrti.

Cilji in kompetence:
Cilj predmeta je seznanjenje študentov z arheologijo v odnosu do javnosti in sodobne družbe, pri čemer bodo v predmet vključene vsebine s poudarkom na muzeologiji, konservatorstvu in kulturnem turizmu in način posredovanju arheoloških raziskav in vsebin zainteresirani javnosti. Študij se bo nanašal na razvoj muzeologije širše, aktivnega konservatorstva, trajnostnem razvoju in vključevanju dediščine, s pregledom razvoja v srednji in jugovzhodni Evropi, vključno s poudarkom izbranih vsebin v slovenskem prostoru ter osrednjem Sredozemlju.
Seminarske vaje dajejo študentom priložnost, da dodatno poglobijo poznavanje in razumevanje vsebin s primeri iz svoje regionalne stvarnosti in obenem utrdijo teoretske principe, ki so predstavljeni na predavanjih. Študenti se izobražujejo tudi na terenskih vajah in pri pripravi in predstavitvi seminarjev iz znanstvene in strokovne literature.

Nosilec predmeta: doc. dr. Zrinka Mileusnić

Predavanja so razdeljena v tri temeljne sklope. Prvi spozna študenta s časom od 5. do 12. stoletja, tj. obdobjem preseljevanja ljudstev in zgodnjega srednjega veka, v katerem potekajo glavni premiki slovanskih ljudstev, vse od pradomovine do ustalitve na današnjem slovenskem ozemlju. V tem sklopu bo podan oris prostora v katerega so se Slovani doselili, predstavljene bodo prve politične tvorbe slovanskih ljudstev ter politična slika tega časa. V drugem sklopu bo predstavljena materialna kultura Slovanov na Slovenskem in nekaterih sosednjih držav. Študent se spozna z vsakodnevnim življenjem slovanskih skupnosti, njihovo organiziranostjo, tehničnimi znanji in v kakšni meri ter kdaj začnejo aktivno sobivati z preostalimi skupinami prebivalstva na današnjem slovenskem območju. V tretjem sklopu bodo predstavljeni pisni viri, ki obravnavajo slovanska ljudstva. Prav tako pa tudi njihova duhovna prepričanja, verovanja in druge kulturne karakteristik, ki so ključno vplivale na razvoj kasnejšega Slovenskega naroda.

Cilji:
Cilj predmeta je predstaviti čas od 5. do 12. stoletja, na osnovi arheoloških virov in zgodovinskih podatkov. Študent osvoji zgodovinska ozadja in jih vzporeja z materialnimi viri, odkritimi z arheološko metodo. Kombinacija obojega omogoča študentu rekonstrukcijo določenega življenjskega prostora.
Splošne kompetence:
Študent se nauči razumeti pojav selitve ljudstev, kot permanentnega procesa in ustalitev posameznih, še posebej slovanskih plemenskih skupnosti. Študent je seznanjen s temami, ki se soočajo z zgodovinskimi viri in so ključnega pomena za razumevanje načina razmišljanja, razvoja in procesov, ki so se dogajali na različnih ravneh življenja in so tako vplivali na oblikovanje materialne kulture in življenja nasploh.

Vsebina predmeta obsega več različnih tematskih sklopov, ki omogočajo razumevanje obdobja srednjega in novega veka na območju jugovzhodno alpskega prostora ter arheoloških kontekstov in gradiva na širšem evropskem nivoju.
Uvodni sklop obsega vprašanja povezana z osnovnimi koncepti raziskav srednjeveškega in novoveškega obdobja, metodologije raziskav ter kronologije oziroma periodizacije obdobja od 12. do 19. stoletja. V nadaljevanju sledi predstavitev zgodovine ključnih raziskav, pregled institucij ter literature in virov za področje arheoloških raziskav srednjega in novega veka v Evropi in v Sloveniji. Uvodna predavanja zaključi predstavitev naravoslovnih in humanističnih ved, katerih dosežki so v pomoč pri raziskavah in razumevanju materialne kulture srednjega in novega veka. Vsebina predavanj obsega predstavitev tem, ki omogočajo razumevanje življenja v času srednjega in novega veka. Vsako temo ilustrira pregled materialne kulture. Poleg spoznavanja vsakdanjega življenja in z njim povezanih ostankov bodo predavanja vključevala še pregled proizvodnje, trgovine, vpliva religije in tehnike na življenje, navade, dojemanje sveta ter odsev vsakdanjega v umetnosti.

Cilji:
Cilj predmeta je poglobiti splošno znanje o obdobju srednjega in novega veka na območju jugovzhodno alpskega prostora na osnovi analiz in primerjav arheoloških in zgodovinskih virov.

Splošne kompetence:
Študent poglobi splošno znanje o kronologiji srednjega in novega veka ter se seznani s sodobnimi metodologijami na področju raziskav dediščine srednjega in novega veka. Seznani se tudi z najnovejšimi analizami, teorijami in interpretacijami na specifičnem znanstvenem področju.

Nosilec predmeta: doc. dr. Katja Hrobat Virloget

Temeljna vsebina predmeta je spoznavanje različnih možnosti interdisciplinarnega povezovanja arheologije in etnologije. Kljub splošnim trendom, ki danes oddaljujeta predmeta vsakega v svojo smer, predvsem etnologijo v sodobne tematike, njihovo povezovanje daje možnosti veliko bogatejših spoznanj s preseganjem monodisciplinarnih usmeritev.

Študent/ka pri predmetu spoznava temeljna teoretska ogrodja in študijske vsebine, ki predstavljajo stično točko med arheologijo in etnologijo:

• konceptualizacija krajine in časovnosti kot temeljna povezava med arheologijo in etnologijo:
• mitologija, slovanska in predslovanska;
• mitološka krajina prek ustnega izročila in prostorskih struktur;
• antropologija spomina v odnosu do krajine;
• osnove delovanja ustnega izročila in širše tradicije v odnosu do zgodovine, percepcija časa v ustnem izročilu;
• ustno izročilo v odnosu do krajine, percepcija prostora v ustnem izročilu;
• pregled zgodovinskega razvoja koncepta prežitka;
• možnosti sodelovanja obeh ved v preučevanju materialne kulture;
• študijski primeri interdisciplinarnih raziskav, npr. antropologija/ arheologija smrti itd.

Cilji in kompetence:
Študent/ka dobi vpogled v osnovno metodologijo in teorijo obeh temeljnih predmetov, etnologije in arheologije. Predvsem se spozna s tistimi temeljnimi teoretskimi in metodološkimi nastavki arheologije in etnologije, ki omogočajo interdisciplinarno raziskovanje.