Nosilka: Mag. Emma Beatriz VILLEGAS CUNJA

Predavanja in vaje bodo v italijanskem in slovenskem jeziku.

Začetna raven italijanskega jezika ponuja študentom/kam jezikovna znanja, sporočanjske spretnosti in zmožnosti po Evropskih smernicah za jezikovno izobraževanje (SEJO) z elementi medkulturne komunikacije. Pouk temelji na interaktivni komunikativni metodi in nudi študentom/kam vpogled v italijanski jezik, deželo in kulturo. Preko avtentičnih besedil, ob gledanju krajših posnetkov, filmov, oddaj, besedil iz tiska in ob raznovrstnih vajah študentje/ke razvijajo vse sporazumevalne spretnosti (poslušanje, govorjenje, branje, pisanje), ob samostojno vodenemu učenju in uporabi jezikovnega portfolija pa razvijajo odgovornost za lastno učno pot.

Študentje/ke preko izbranih avtentičnih besedil spoznavajo in utrjujejo besedišče, spoznavajo in usvajajo temeljne zakonitosti italijanskega jezika, spoznavajo državo in kulturo ter jo primerjajo s svojo. Skozi raznolike metode poučevanja in pestre vsebine na temo vsakdanjih življenjskih situacij se študentje/ke usposobijo za osnovno komunikacijo v italijanskem jeziku
(pozdravljanje, predstavljanje, naročanje pijače in jedače, pogovor o navadah, opis družinskih članov in prijateljev, opisovanje prostočasnih dejavnosti, po nakupih, na počitnicah, na potovanju, vreme, v mestu, dajanje navodil, prazniki in praznovanja, recepti, dajanje in zbiranje informacij, opisi preteklih in prihodnjih dogodkov, itd.).

Študentje/ke uzaveščajo podobnosti in razlike med kulturami, se urijo v medkulturni poslovni komunikaciji in poslovni korespondenci.

Možna tematska polja so:

• Potovanje (Osebna informacija)
• Na letališču
• Delo
• Družina
• Dom
• Vsakodnevne aktivnosti
• Prosti čas

Cilj predmeta je učenje italijanskega jezika in razvijanje medkulturne sporazumevalne zmožnosti ter razvijanje zavedanja pomena znanja tujih jezikov in kulturnih podobnosti ter razlik v vsakodnevnem življenju in v poslovnem okolju.

Znanje in razumevanje:

Ob zaključku predavanj in vaj bodo študenti/ke dosegli/e nivo znanja italijanskega jezika na stopnji A1 po Evropskem referenčnem okvirju za jezike (SEJO) in dobili vpogled v nekatere podobnosti in razlike med svojo in italijansko kulturo ter se seznanili z osnovami medkulturne poslovne komunikacije. Sposobni bodo ustrezno komunicirati na osnovnem nivoju. Usvojili bodo besedišče in jezikovne strukture za osnovno komunikacijo v medkulturnem okolju.

Preverjanje in ocenjevanje znanja

• Aktivno sodelovanje pri seminarjih, sprotno preverjanje (prisotnost, kontrolne naloge, vmesni kolokvij, portfolio) (do 10% skupne vrednosti)
• Pisna in ustna predstavite teme (samostojno učenje) (20 %),
• Pisni izpit (50 %)
• Ustni izpit (20 %)

Nosilka: Mag. Emma Beatriz VILLEGAS CUNJA

Predstavitev:

Seminarji in vaje bodo v italijanskem in slovenskem jeziku. Za udeležbo na predemtu mora študent imeti predznanje na stopnji A1. Predmet »Italijanščina 2« nadaljuje kompetence in teme stopnje A1 Skupnega evropskega jezikovnega okvira (SEJO) za učenje, poučevanje in ocenjevanje.
Na tej ravni se že znane tematske sklope obogati z različnimi novimi vsebinskimi pa tudi slovničnimi vidiki ali kompleksnejšimi besedili (časopisni članki, pisma), kar krepi študentove komunikacijske spretnosti in natančnejše izražanje v tujem jeziku. Študent je sposoben govoriti o dogodku, ki se je že zgodil (potovanje, zabava, dogodivščina), o svojih preteklih navadah ali o preteklih navadah drugih (otroštvo, stare civilizacije), izražati svoje načrte v prihodnosti in dajati navodila, kako izvesti neko aktivnost itd.

Možna tematska polja so:
– Trgovina, denar
– Šola in izobraževanje
– Oblačila in barve
– Počitnice
– Vreme
– Na cesti
– Načrti za prihodnost
– Ko sem bil mlad

Študentje poglabljajo poznavanje jezikovnih, besedilnih in pragmatičnih načel ter zakonitosti.

– Spoznavajo in ustrezno uporabljajo pogovorni standard italijanščine, opazujejo jezikovno rabo in spoznavajo pravilnost jezikovnih struktur ter urijo tako jezikovne (Lynsu, Buhlerj), kot sporočanjske funkcije (Haliday) v italijanščini.
– Z vidika oblikoslovja je na stopnji A2 poseben poudarek na spoznavanju novih glagolskih časov in načinov, potrebnih za opisovanje preteklih dogodkov ali dajanje navodil.
– Z namenom doseganja višje stopnje ozaveščanja jezikovnih razlik med ciljnim jezikom ter jeziki, ki jih študentje že poznajo, ter preprečevanja utrjevanja napačne uporabe jezika spodbujamo samopopravljanje.
– Študentje razvijajo zavest o razlikah pri oblikovanju in rabi časovnih odnosov v svojem in italijanskem jeziku. Napake strukturne narave prepoznavajo in jih poskušajo odpravljati.
– Študentje pridobivajo medkulturna znanja in osveščenost, razvijajo sposobnosti samostojnega ukrepanja in presojanja ter spreminjanja predstav, ravnanja in stališč do sebe in drugih.

Preverjanje in ocenjevanje znanja

– Aktivno sodelovanje pri seminarjih sprotno preverjanje (prisotnost, kontrolne naloge, vmesni kolokvij, portfolio) (do 10% skupne vrednosti)
– Pisna in ustna predstavitev teme (samostojno učenje) (20 %),
– Pisni izpit (50 %)
– Ustni izpit (20 %)

Nosilka: mag. Metka Malčič

Učenje jezika temelji na srednješolskem predznanju (nivo B1/B2).
Cilj predmeta je študenta/ko usposabljati za produktivno rabo jezika na visoki ravni. Pouk jezika z elementi medkulturne komunikacije temelji na komunikativni metodi in sodobnih pristopih in metodah poučevanja in učenja jezikov in nudi študentom/kam vpogled v italijanski jezik, deželo in kulturo.

Študenti/ke nadgrajujejo znanje iz italijanskega jezika, razvijajo besedje, usvajajo slovnične strukture in se učijo jezikovnega in nejezikovnega odzivanja v najpogostejših vsakdanjih situacijah v tujem okolju. To bodo dosegli z branjem, analizo in tvorjenjem raznovrstnih tekstov z aktualno vsebino različnih zvrsti s poudarkom na kulturi in civilizaciji ter kompleksnosti italijanske slovnice; s pomočjo pristnih in simuliranih govornih položajev; preko ogleda in analize filmov sodobne italijanske kinematografije, s samostojnim delom in s samoevalvacijo.

Študent/ka bo s pomočjo jezikovnega portfolija spremljal/a svojo učno pot, zapisoval/a morebitne pripombe o svojem delu in arhiviral/a posamezne izdelke. Dokument bo prinesel/la s seboj na ustni zagovor izpita.

Vsa predavanja in vaje so v italijanščini.

Preverjanje in ocenjevanje znanja

Študent/ka opravlja pisni in ustni izpit. Pisni izpit lahko opravi med letom z dvema kolokvijema, če prej opravi obveznosti, ki so pogoj za pristop h kolokviju.

Nosilka: red. prof. dr. Nives Zudič Antonič

Študentje se pregledno seznanijo z zgodovino starejše italijanske književnosti (od začetkov do konca 16. stoletja). Spoznajo dela najvidnejših predstavnikov posameznih obdobij ter kulturo in miselnost posameznih obdobij in smeri.

Preko branja in analize tekstov si bodo pridobili potrebna znanja za samostojno interpretacijo tekstov:

a) V prvem delu predavanj bodo predstavljena dela klasikov 13. stoletja: Cavalcanti, Dante, Petrarca, Boccaccio. Analiza tekstov s filološkega vidika, s poudarkom na elementih, ki so še vedno prisotni v italijanski kulturi. Za boljše razumevanje bomo analizirali tudi filme oziroma odlomke italijanskih filmov.

b) Drugi del predavanj bo namenjen sistematičnemu in diahronem opisu obdobja Humanizma ter pregledu glavnih avtorjev in njihovih del, s poudarkom na življenju in kulturi tega obdobja. Preko izbranih tekstov najvidnejših humanistov bo predstavljena predvsem kultura in književna dela Toskane.

c) Tretji del bo namenjen analizi kulturnih in književnih sprememb, ki so pripeljale do razvoja, blišča in krize Renesanse. Pozornost bomo posvetili dediščini humanizma, prepletenosti humanizma in nove kulture 16. stoletja in spoznali različne književne zvrsti: od lirike, epike, tragedije, novele, pastoralne igre do ljudske književnosti. Posebno pozornost bomo namenili analizi tekstov najvidnejših književnikov tistega časa. Pričakuje se aktivno sodelovanje študentov, z ustnimi in pisnimi komentarji. Predavanja, seminarji in vaje bodo v italijanskem jeziku.

Preverjanje in ocenjevanje znanja

Izpit sestavljajo: pisni izpit (40%), ki ga lahko študent opravi v dveh delih (prvi po prvem semestru, drugi pa po drugem semestru); ustni del (40%), ki ga študent opravi, potem ko je bil pozitivno ocenjen pri pisnem delu izpita; izdelava in predstavitev seminarske naloge ali drugega pisnega ali ustnega izdelka (do 10 %) aktivno sodelovanje pri seminarjih in vajah (do 10% )

Nosilka: izr. prof. dr. Anja Zorman

Pri predmetu Slovnica italijanskega jezika 1 (oblikoslovje in skladnja) študenti razvijajo
jezikovno in metajezikovno kompetenco v italijanščini.

Na ravni jezikovne kompetence bodo usvojili osnove fonologije in pravopisa (delitev besed na zloge, uporaba naglasa, glasoslovno-skladenjski pojavi; uporaba stavčnih ločil in velike začetnice), pri čemer je velik poudarek na posebnostih italijanskega jezika glede na slovenščino (kontrastivni pristop). Prav tako na ravni jezikovne kompetence bodo študenti spoznali pravila tvorjenja pravilnih in nepravilnih oblik posameznih besednih vrst v italijanščini (glagol, samostalnik, člen, pridevnik, prislov, predlog, veznik, medmet) in se izurili v rabi teh oblik.

Na ravni metajezikovne kompetence bodo študenti usvojili osnovno terminologijo s področja jezikoslovja, predvsem oblikoslovja, in oblikoslovne značilnosti posameznih besednih vrst. Vsa predavanja in vaje so v italijanščini.

Preverjanje in ocenjevanje znanja

Pisni izdelki (30%), ustni izpit (30%) in pisni izpit (40%)

Nosilka: doc. dr. Helena Bažec

Študentje pri tem predmetu spoznavajo jezikoslovje kot znanstveno disciplino in opazujejo pojave, s pomočjo katerih se udejanja v družbi. Skozi zgodovinski pregled razvoja jezikoslovja se seznanjajo z bistvenimi teoretičnimi spoznanji o jeziku, ki so postavila temelje sodobnemu razumevanju in proučevanju jezika. Na podlagi razumevanja osnovnih konceptov s področja splošnega jezikoslovja se študente uvaja k analiziranju modernega italijanskega jezika. Poleg tega usvojijo osnovno pripadajočo strokovno terminologijo, ki je podlaga za vse jezikovne predmete v nadaljevanju študija. Predmet se izvaja v italijanskem jeziku.

Vsa predavanja in vaje so v italijanščini.

Načini ocenjevanja

Kolokvij: 10%
Pisni izpit: 40%
Ustni izpit: 20%
Seminarska naloga: 30

Nosilki: izr. prof. dr. Jadranka Cergol, dr. Mojca Cerkvenik

Zgradba jezika (pravopis, oblikoslovje, skladnja, ločila) in njeno delovanje v procesu razumevanja ter tvorjenja besedila in govora.

Opredelitev besedila in njegove značilnosti: koherenca, kohezija.

Opis besedilnih vrst na osnovi njihovih značilnosti, funkcij, naslovnikov.

Kratek opis sociolingvistike sodobnega italijanskega jezika: poudarek na različicah
italijanskega jezika, registrih sporočanja in mikrojezikih.

Faze tvorjenja besedila in govora, od načrtovanja do revizije.

Faze razumevanja besedila in govora: vloga shem in povzetkov.

Metakognicija in njena vloga v razumevanju in tvorjenju ustnih in pisnih besedil.

Oblikovanje jezikovne kompetence in njeno delovanje v procesih razumevanja ter tvorjenja ustnega in pisnega besedila: navodila za izboljšanje zmožnosti in sposobnosti tvorjenje in razumevanje ustnega ter pisnega besedila.

Zgradba besedila in priredba le-tega glede na naslovnika.

Izražalna besedila (t. espressivi). Značilnosti in cilji. Primeri. Vaje iz branja, razumevanja, ustnega in pisnega izražanja v izražajnih besedilih.

Opisovanje in preoblikovanje besedila: značilnosti, vaje.

Predstavitvena besedila. Značilnosti in cilji. Primeri. Vaje iz branja, razumevanja, ustnega in pisnega oblikovanja predstavitvenih besedil.

Utemeljevalna besedila. Značilnosti in cilji. Primeri. Vaje iz branja, razumevanja, ustnega in pisnega oblikovanja utemeljevalnih besedil.

Utemeljevalna besedila: poudarek na uporabi argumentativnih shem in tako imenovanih retoričnih oblik.

Časopisni članek med predstavitvenim in utemeljevalnim besedilom.

Vsa predavanja in vaje so v italijanščini.

Preverjanje in ocenjevanje znanja

• pisni izdelki (40%)
• pisni izpit (30%)
• ustni izpit (20%)
• sodelovanje (10%)

Nosilka: red. prof. dr. Nives Zudič Antonič

Uvod v predmet
Teoretična opredelitev književnosti za otroke, posebnosti teh književnih vrst v preteklosti in danes. Kratka predstavitev nekaterih piscev književnosti za otroke v italijanskem jeziku (v matični deželi in v Istri).

Izbor književnih vrst in oblik za otroke
Slikanica in strip: vrste slikanic, kriteriji njihovega vrednotenja in načini predstavitve njihove vsebine otrokom.

Pesništvo: ljudska pesem in umetna pesem za otroke, njune sporočanjske, jezikovne in
slogovne značilnosti.

Pripovedništvo: pravljica in ljudska pripovedka, mit in legenda. Umestitev italijanskih in slovenskih pravljic v evropski kontekst. Klasična in sodobna pravljica. Basen. Domišljijska pripoved.

Gledališka dela; otroška gledališka in lutkovna igra, radijska in televizijska igra. Otroške revije in knjige, plošče, zvočne m videokasete, diapozitivi kot sredstvo za predstavitev književnih besedil, otroški filmi.

Ura pravljic, gledališče v razredu, pravljični kotički, knjižnica.

Vsa predavanja in vaje so v italijanščini.

Preverjanje in ocenjevanje znanja

Aktivno sodelovanje pri seminarjih (do 10% skupne vrednosti) ter izdelava in predstavitev seminarske naloge (do 10 %) Izpit (80 %), ki ga opravlja študent pisno in ustno.

Nosilka: mag. Metka Malčič

Predstavitev:
Predavanja in vaje bodo v italijanskem in slovenskem jeziku.

Pogoj za vključitev v študijski program na nivoju neodvisni uporabnik (B1) je dosežena sporazumevalna zmožnost v italijanskem jeziku na predhodni stopnji (A2). Študentje in študentke poglabljajo poznavanje jezikovnega sistema, pragmatičnih načel in medkulturnih razlik, ki se pojavljajo ob italijansko-slovenskem stiku. Hkrati poglabljajo svoje poznavanje italijanske civilizacije in kulture.

Jezikovna načela in zakonitosti
– Študentje in študentke nadaljujejo s spoznavanjem italijanskega jezikovnega sistema, na višjem nivoju se učijo jezikovnih vzorcev in besedišča, tematsko vezanega na komunikacijske situacije, določene v Evropskem jezikovnem portfoliju za nivo B1.

Osnove medkulturne komunikacije
Študentje in študentke poglabljajo svoja znanja o kulturi in civilizaciji ciljnega naroda ter o ključnih konceptih italijanskega pogleda na svet (posebnosti v pogledu na svet, lestvica vrednot), ki se kažejo v italijanskem jeziku v pomenu besed, idiomatičnih izrazih, pregovorih in slovničnih strukturah ter kulturnih posebnostih italijanske kulture. Ob vsebinah, metodah, oblikah študijskega programa in s samoizobraževanjem se študenti usposabljajo za produktivno rabo jezika na nadaljevalni stopnji (neodvisni uporabnik B1).

Ta cilj bodo dosegli:
– ob spoznavanju pragmatičnih načel jezikovne rabe po ključu: oblika – funkcija
(elementi fonetike, oblikoslovja, besedotvorja, skladnje, besediloslovja);
– ob pristnih in simuliranih govornih položajih v delavnicah, namenjenih komunikaciji;
– s samostojnim učenjem, uporabo slovarjev, slovnic ter drugih jezikovnih
pripomočnikov;
– z analizo različnih avtentičnih besedil ustreznega nivoja;
– s skupinsko prezentacijo določenih vidikov italijanskega življenja in civilizacije;
– z razvijanjem zmožnosti medkulturnega komuniciranja.
Študenti se seznanijo z italijanskim jezikovnim sistemom in kulturo in poglobijo pridobljena
znanja in spretnosti na nivoju sporazumevanja, samostojnega izražanja, sporočanja in
razumevanja v italijanskem jeziku, in sicer:
– lahko razumejo ključne točke preprostejših besedil na znane teme, s kateremi se
redno srečujejo pri pouku, na delovnem mestu, v vsakdanjem življenju;
– se lahko znajdejo v večini situacij, vezanih na potovanja na ozemlju Italije in držav,
kjer se govori italijansko;
– lahko producirajo preprosta besedila na poznane ali njim ljube teme;
– lahko opisujejo osebna doživetja in dogodke, izražajo želje in pričakovanja, ambicije in želje in na kratko obrazložijo svoje mnenje in argumentirajo svoja dejanja in načrte.

Preverjanje in ocenjevanje znanja
– Aktivno sodelovanje pri seminarjih sprotno preverjanje (prisotnost, kontrolne naloge, vmesni kolokvij, portfolio) (do 10% skupne vrednosti)
– Pisna in ustna predstavite teme (samostojno učenje) (20 %),
– Pisni izpit (50 %)
– Ustni izpit (20 %)

Nosilka: mag. Metka Malčič

Predstavitev:
Predavanja in vaje bodo v italijanskem in slovenskem jeziku.

Pogoj za vključitev v študijski program na nivoju neodvisni uporabnik (B2) je dosežena sporazumevalna zmožnost v italijanskem jeziku na predhodni stopnji. Študentje in študentke poglabljajo poznavanje jezikovnega sistema, pragmatičnih načel in medkulturnih razlik, ki se pojavljajo ob italijansko-slovenskem stiku. Hkrati poglabljajo svoje poznavanje italijanske civilizacije in kulture.

Jezikovna načela in zakonitosti
– Študenti nadaljujejo s spoznavanjem italijanskega jezikovnega sistema, na višjem nivoju se učijo jezikovnih vzorcev in besedišča, tematsko vezanega na komunikacijske situacije, določene v Evropskem jezikovnem portfoliju za nivo B1.

Osnove medkulturne komunikacije
Študentje in študentke poglabljajo svoja znanja o kulturi in civilizaciji ciljnega naroda ter o ključnih konceptih italijanskega pogleda na svet (posebnosti v pogledu na svet, lestvica vrednot), ki se kažejo v italijanskem jeziku v pomenu besed, idiomatičnih izrazih, pregovorih in slovničnih strukturah ter kulturnih posebnostih italijanske kulture.

Ob vsebinah, metodah, oblikah študijskega programa in s samoizobraževanjem se študenti usposabljajo za produktivno rabo jezika na nadaljevalni stopnji (neodvisni uporabnik B2).

Ta cilj bodo dosegli:
– ob spoznavanju pragmatičnih načel jezikovne rabe po ključu: oblika – funkcija
(elementi fonetike, oblikoslovja, besedotvorja, skladnje, besediloslovja);
– ob pristnih in simuliranih govornih položajev v delavnicah, namenjenih komunikaciji;
– s samostojnim učenjem, uporabo slovarjev, slovnic ter drugih jezikovnih
pripomočnikov;
– z analizo različnih avtentičnih besedil ustreznega nivoja;
– s skupinsko prezentacijo določenih vidikov italijanskega življenja in civilizacije;
– z razvijanjem zmožnosti medkulturnega komuniciranja.
Študentje in študentke se seznanijo z italijanskim jezikovnim sistemom in kulturo, poglobijo
pridobljena znanja in spretnosti na nivoju sporazumevanja, samostojnega izražanja,
sporočanja in razumevanja v italijanskem jeziku (B2 po Skupnem evropskem jezikovnem
okviru (SEJO), in sicer:
– lahko razumejo ključne točke preprostejših besedil na znane teme, s kateremi se
redno srečujejo pri pouku, na delovnem mestu, v vsakdanjem življenju;
– se lahko znajdejo v večini situacij, vezanih na potovanja na ozemlju Italije in držav,
kjer se govori italijansko;
– lahko producirajo preprosta besedila na poznane ali njim ljube teme;
– lahko opisujejo osebna doživetja in dogodke, izražajo želje in pričakovanja, ambicije in
želje in na kratko obrazložijo svoje mnenje in argumentirajo svoja dejanja in načrte.

Preverjanje in ocenjevanje znanja

– Aktivno sodelovanje pri seminarjih sprotno preverjanje (prisotnost, kontrolne naloge, vmesni kolokvij, portfolio) (do 10 % skupne vrednosti)
– Pisna in ustna predstavite teme (samostojno učenje) (20 %),
– Pisni izpit (50 %)
– Ustni izpit (20 %)

Nosilka: mag. Metka Malčič

Učenje jezika temelji na srednješolskem predznanju (nivo B1/B2).

Cilj predmeta je študenta/ko usposabljati za produktivno rabo jezika na visoki ravni. Pouk jezika z elementi medkulturne komunikacije temelji na komunikativni metodi in sodobnih pristopih in metodah poučevanja in učenja jezikov in nudi študentom/kam vpogled v italijanski jezik, deželo in kulturo.

Študenti/ke nadgrajujejo znanje iz italijanskega jezika, razvijajo besedje, usvajajo slovnične strukture in se učijo jezikovnega in nejezikovnega odzivanja v najpogostejših vsakdanjih situacijah v tujem okolju. To bodo dosegli z branjem, analizo in tvorjenjem raznovrstnih tekstov z aktualno vsebino različnih zvrsti s poudarkom na kulturi in civilizaciji ter kompleksnosti italijanske slovnice; s pomočjo pristnih in simuliranih govornih položajev; preko ogleda in analize filmov sodobne italijanske kinematografije, s samostojnim delom in s samoevalvacijo.

Študent/ka bo s pomočjo jezikovnega portfolija spremljal/a svojo učno pot, zapisoval/a morebitne pripombe o svojem delu in arhiviral/a posamezne izdelke. Dokument bo prinesel/la s seboj na ustni zagovor izpita.

Vsa predavanja in vaje so v italijanščini

Preverjanje in ocenjevanje znanja

Študent/ka opravlja pisni in ustni izpit. Pisni izpit lahko opravi med letom z dvema kolokvijema, če prej opravi obveznosti, ki so pogoj za pristop h kolokviju.

Nosilka: red. prof. dr. Nives Zudič Antonič, dr. Mojca Cerkvenik

Preko teoretičnega pregleda (zgodovinskega in metodološkega) kompleksnih odnosov med filmom in književnostjo in ob upoštevanju posebnosti obeh zvrsti in razlik med sliko in besedo, bodo študentje analizirali različne literarne zvrsti (novelo, roman, gledališko igro, poezijo), primerjali jezik, semantične in stilistične prvine.

Obravnavane bodo sledeče teme: pregled italijanske kinematografije od začetkov, divizma in nadaljevank do ustvarjanja v obdobju fašizma, Neorealizem (Roberto Rossellini, Vittorio De Sica e Luchino Visconti), italijanska kinematografija 60. let (Federico Fellini, Michelangelo Antonioni, Marco Ferreri, Marco Bellocchio, Pier Paolo Pasolini) in sodobna kinematografija (Bernardo Bertolucci, Nanni Moretti); sodobni film, vloga režiserjev in igralcev.

Vsa predavanja in vaje so v italijanščini.

Preverjanje in ocenjevanje znanja

Aktivno sodelovanje pri seminarjih. 10%
Uspešno izdelana in predstavljena seminarska naloga. 10%
Pisni in ustni izpit. 80%

Nosilka: red. prof. dr. Nives Zudič Antonič

Študent si pridobi poglobljeno znanje o literarnorazvojnih in literarnoestetskih pojavih v italijanski književnosti v obdobju od baroka do konca 18. stoletja, spozna avtorje in njihova dela ter se preko analize in primerjave italijanskih tekstov s književnimi deli dežel, ki mejijo z Italijo, usposobi za samostojno proučevanje, interpretiranje in vrednotenje literarnih del.

Celosten vpogled v italijansko književnost obravnavanih obdobij in spoznavanje znanstvenoraziskovalnega dela na tem področju pri študentu razvije interes za samostojno raziskovanje italijanske književnosti v razsežnostih, primernih za to stopnjo študija.

Študent se bo seznanil z italijansko književnostjo 17. in 18. stoletja (Seicento e Settecento). Spoznal bo zgodovinska ozadja (od krize renesanse do izgube politične in intelektualne hegemonije pod vplivom protireformacije in španske prevlade), kulturne tokove, spoznal avtorje, poetiko, nazor ter se posvetil branju, analizi in interpretaciji temeljnih del posameznih obdobij.
– Barok in protireformacija: poezija, proza, gledališče (Marino: L’Adone; G. Galilei: proza)
– Antibaročna poetika: Arcadia, Metastasio: melodrama
– Razsvetljenstvo: Goldoni – komedija; Parini – satira; Alfieri – tragedija; Gravina, Vico, Muratori, Giannone

Predavanja, seminarji in vaje bodo v italijanskem jeziku.

Preverjanje in ocenjevanje znanja

pisni izpit (40%), ki ga lahko študent opravi v dveh delih (prvi po prvem semestru, drugi pa po drugem semestru);
ustni del (40%), ki ga študent opravi, potem ko je bil pozitivno ocenjen pri pisnem delu izpita;
izdelava in predstavitev seminarske naloge ali drugega pisnega ali ustnega izdelka (do 10 %)
aktivno sodelovanje pri seminarjih in vajah (do 10%)

Nosilka: izr. prof. dr. Anja Zorman

Pri predmetu Slovnica italijanskega jezika 2 (skladnja) študenti razvijajo jezikovno in metajezikovno kompetenco v italijanščini. Na ravni jezikovne kompetence bodo usvojili posamezna poglavja italijanske skladnje (aktivna in pasivna oblika stavka, eksplicitna in implicitna (pastavek) oblika podrednega stavka, sosledje časov, raba glagolskega načina, pogojni stavki, premi in odvisni govor).

Na ravni metajezikovne kompetence bodo študenti usvojili osnovno terminologijo s področja jezikoslovja, predvsem skladnje, in načela skladnje italijanskega jezika (povedek, vezljivost glagola, vrste povedkov; stavek, enostavčna in večstavčna poved; stavčno-členska analiza enostavčne povedi; analiza večstavčne povedi, vrste podrednih stavkov).

Vsa predavanja in vaje so v italijanščini.

Preverjanje in ocenjevanje znanja

Pisni izdelki (30%), ustni izpit (30%) in pisni izpit (40%).

Nosilka: izr. prof. dr. Jadranka Cergol

Cilj predmeta je, da študent spozna glavne jezikovne zakonitosti latinskega jezika in jih zna uporabljati tudi pri študiju drugih evropskih jezikov. Študent poglobi znanje oblikoslovja in skladnje latinščine in ju zna nato primerjati s slovničnimi pravili v italijanskem jeziku. Poleg tega razvije tudi kritično branje antičnih tekstov in si tako zgradi poglobljeno podlago za poznavanje antičnega sveta. Študentje se seznanijo z osnovnimi koncepti in strokovno terminologijo s področja latinskega jezika. Izurijo se v natančni rabi jezikovnih struktur latinskega jezika in jih znajo opisati ter umestiti v sistem. Poznavanje latinskega jezika jim omogoča razumevanje zgodovinskega razvoja italijanskega jezika, zato se tudi vsa predavanja in vaje izvajajo v italijanskem jeziku.

Načini ocenjevanja:
Pisni kolokvij: 50%
Ustni izpit: 15%
Seminarska naloga: 25%
Sodelovanje: 10%

Nosilka: doc. dr. Helena Bažec

Študentje se bodo spoznavali z besediščem italijanskega jezika v obliki diahronega prikaza po posameznih stoletjih (latinska osnova, grški in latinski prevzetki in tujke iz drugih jezikov, bogatitev besedišča iz narečij ter nove formacije). Učili se bodo besedotvorja in se seznanili z morfemsko strukturo besede in s pravili tvorbe izpeljank iz različnih besednih vrst. Spoznajo tudi pripone za tvorbo čustveno zaznamovanih besed in nekaj načel za sestavljenke, zloženke, sklope in krne. Zadnji del je namenjen leksikologiji in se dotakne naslednjih tem: struktura slovarja, tipi slovarjev in korpusno načrtovanje.

Večji del tega sklopa je namenjen praktičnemu delu s slovarji različnih vrst v katerih spoznavajo študentje tipe informacij, ki jih lahko pridobijo in njihovo praktično uporabo pri učenju in poučevanju jezika ter prevajanju. Vse kontaktne ure pri predmetu se izvajajo v italijanskem jeziku.

Vsa predavanja in vaje so v italijanščini.

Načini ocenjevanja:
Pisni izpit: 50%
Ustni izpit: 40%
Sodelovanje: 10%

Nosilka: izr. prof. dr. Jadranka Cergol

Sporazumevalna zmožnost. Sporočanje. Elementi sporočanja. Funkcije sporočanja (referenčna, ekspresivna, konativna, pozivna, metalingvistična, poetična).

Besedilnost. Besedilo. Kriteriji besedilnosti (kohezija, koherenca, namernost, sprejemljivost, informativnost, situacijskost, intertekstualnost). Vrste besedil (pripovedno, opisovalno, pozivno, pojasnjevalno, posredovalno, utemeljevalno, umetnostno). Besedilna kompetenca (povzemanje, naslavljanje, urejanje, oblikovanje, posredovanje).

Bralna vzgoja. Namen in značilnosti branja. Glasno in tiho branje. Bralne strategije (‘skeniranje’, globalno in selektivno branje). Analitično branje pri učenju, zapiski.

Pisanje. Namen in proces pisanja (izbira teme, načrtovanje, oblikovanje besedila, popravki, samovrednotenje). Vrste besedila (povzetek, obnova, komentar, poročilo, pismo, elektronsko sporočilo, ustvarjalno pisanje, seminar)

Poslušanje. Značilnosti poslušanja. Zapiski na podlagi poslušanega besedila. Govorno sporočanje. Značilnosti in oblike govornega sporočanja: pogovor, diskusija, poročanje, intervju, razgovor, konferenca, povpraševanje).

Vodeno pisno in govorno sporočanje (pisni izdelki, vzpostavljanje govornega sporočanja in vključevanje vanj).

Priprava in predstavitev seminarske naloge. Vsa predavanja in vaje so v italijanščini.

Preverjanje in ocenjevanje znanja

Aktivno sodelovanje pri seminarjih. 10%
Uspešno izdelana in predstavljena seminarska naloga. 10%
Pisni in ustni izpit. 80%

Nosilka: izr. prof. dr. Anja Zorman

Pri predmetu Fonetika in fonologija italijanskega jezika študenti razvijajo zmožnost natančnega posnemanja glasov, ki so v italijanščini različni od slovenščine, ter načela pravorečja z upoštevanjem posebnosti skladenjske fonetike in z značilnosti stavčne fonetike v italijanskem jeziku, pri čemer je velik poudarek na posebnostih italijanskega jezika glede na slovenščino (kontrastivni pristop). V ta namen študenti usvojijo osnovno fonetično transkripcijo kot ponazoritev knjižnega pravorečja v italijanskem jeziku in se izurijo v uporabi »ročne slušalke« (manocuffia), ki omogoča stalno in sprotno zmožnost aktivnega samovrednotenja. Vsa predavanja in vaje so v italijanščini.

Preverjanje in ocenjevanje znanja

Pisni izdelki (30%), ustni izpit (30%) in pisni izpit (40%).

Nosilka: mag. Metka Malčič

Učenje jezika temelji na srednješolskem predznanju (nivo B1/B2).

Cilj predmeta je študenta/ko usposabljati za produktivno rabo jezika na visoki ravni. Pouk jezika z elementi medkulturne komunikacije temelji na komunikativni metodi in sodobnih pristopih in metodah poučevanja in učenja jezikov in nudi študentom/kam vpogled v italijanski jezik, deželo in kulturo.

Študenti/ke nadgrajujejo znanje iz italijanskega jezika, razvijajo besedje, usvajajo slovnične strukture in se učijo jezikovnega in nejezikovnega odzivanja v najpogostejših vsakdanjih situacijah v tujem okolju.
To bodo dosegli z branjem, analizo in tvorjenjem raznovrstnih tekstov z aktualno vsebino različnih zvrsti s poudarkom na kulturi in civilizaciji ter kompleksnosti italijanske slovnice; s pomočjo pristnih in simuliranih govornih položajev; preko ogleda in analize filmov sodobne italijanske kinematografije, s samostojnim delom in s samoevalvacijo.

Študent/ka bo s pomočjo jezikovnega portfolija spremljal/a svojo učno pot, zapisoval/a morebitne pripombe o svojem delu in arhiviral/a posamezne izdelke. Dokument bo prinesel/la s seboj na ustni zagovor izpita.

Vsa predavanja in vaje so v italijanščini.

Preverjanje in ocenjevanje znanja

Študent/ka opravlja pisni in ustni izpit. Pisni izpit lahko opravi med letom z dvema kolokvijema, če prej opravi obveznosti, ki so pogoj za pristop h kolokviju.

Nosilka: red. prof. dr. Nives Zudič Antonič

Predmet ponuja študentom pregled sodobne italijanske književnosti od druge svetovne vojne do danes v Istri. V sklopu predmeta se bodo študentje soočili s temami razvoja književnosti italijanske skupnosti od obdobja po drugi svetovni vojni (1945).
Predmet ponuja naslednje vsebine:

1. začetki književnosti italijanske skupnosti
2. zgodovinske in kulturne okoliščine, ki so vplivale na nastanek in razvoj zgoraj omenjene književnosti
3. značilnosti literarnega ustvarjanja italijanske narodne skupnosti kot način za ohranjanje kulturne identitete v povojnem eksodusu
4. Razvojne faze književnosti italijanske narodne skupnosti
5. Značilnosti revij, s poudarkom na književno-kulturni reviji »La Battana« (od 1964) in časopisov pomembnih za razvoj zgoraj omenjene književnosti
6. institucije (založniška hiša EDIT, Italijanska drama HNK Ivana pl. Zajca v Reki, Radio in televizija Koper-Capodistria) in natečaj Istria Nobilissima
7. pomembne osebnosti prve faze književnosti italijanske skupnosti: Eros Sequi, Lucifero Martini, Sergio Turconi in drugi
8. osebnost pesnika Osvalda Ramousa: politična neangažiranost, eksistencialno osamljenost,
značilnosti in motivi njegove pozije in proze
9. pomembna vloga poezije v drugi fazi razvoja književnosti italijanske skupnosti: Umberto Metteoni, Mario Cocchietto, Anita Forlani, Adelia Biasiol, Loredana Bogliun in drugi
10. Giacomo Scotti, Alessandro Damiani in Mario Schiavato ter njihov posebno bogat
književni opus
11. dialektalna poezija kot izraz ljubezni do korenin in rodnega kraja: Eligio Zanini, Giusto Curto, Eligio Milinovich, Lidia Delton, Libero, Vlado Benussi in drugi
12. tema eksodusa v delih naslednjih avtorjev: Claudio Ugussi, Nelida Milani, Ester Sardoz Barlessi, Gianna Dellemulle Ausenak, Ezio Mestrovich
13. specifičnost in bogata tradicija ženskega pisanja v književnosti italijanske narodne
skupnosti
14. nove teme in eksperimentalizem v liriki in proznih delih mlajše generacije piscev italijanske skupnosti: Ugo Vesselizza, Maurizio Tremul, Laura Marchig, Marco Apollonio, Roberto Dobran, Marianna Jelicich, Giuseppe Trani, Carla Rotta, Aljoša Curavić in drugi
15. značilnosti osebnosti Vlade Acquavite in njena poezija.

Poleg tega bo v okviru predmeta analiziran kulturni in družbeni pomen književne produkcije italijanske narodne skupnosti ter pomen istrske proze za večjezično in multietnično Istro.

Predavanja, seminarji in vaje bodo v italijanskem jeziku.

Preverjanje in ocenjevanje znanja

aktivno sodelovanje pri seminarjih (10%)
izdelava in predstavitev seminarske naloge  (do 10 %)
Izpit, ki ga opravlja študent pisno in ustno (80%)

Nosilka: red. prof. dr. Nives Zudič Antonič

Študent si pridobi poglobljeno znanje o literarnorazvojnih in literarnoestetskih pojavih v italijanski književnosti v obdobju od romantike do prve polovice XX. stoletja, spozna avtorje in njihova dela ter se preko analize in primerjave italijanskih tekstov s književnimi deli dežel, ki mejijo z Italijo, usposobi za samostojno proučevanje, interpretiranje in vrednotenje literarnih del.

Celosten vpogled v italijansko književnost obravnavanih obdobij in spoznavanje znanstvenoraziskovalnega dela na tem področju pri študentu razvije interes za samostojno raziskovanje italijanske književnosti v razsežnostih, primernih za to stopnjo študija.

Študent se bo seznanil z italijansko književnostjo od 19. stoletja do druge svetovne vojne. Proučili bomo zgodovinska ozadja in pojave, ki so pripeljale do novega pogleda na književno ustvarjanje in jih primerjali s spremembami in s pojavi v drugih evropskih književnostih. Študent bo spoznal avtorje, poetiko, nazor ter se posvetil branju, analizi in interpretaciji temeljnih del posameznih obdobij, in sicer:
– Predromantika in romantika: Foscolo, Leopardi, Manzoni; – Realizem: Verga; – Avantgarda: Pascoli, D’Annunzio; – Dekadentizem: – Futurizem, La Ronda – Pirandello, Svevo
– hermetična poezija: Ungaretti, Montale in Quasimodo – Saba.

Predavanja, seminarji in vaje so v italijanskem jeziku.

Preverjanje in ocenjevanje znanja

Izpit sestavljajo:
pisni izpit (40%), ki ga lahko študent opravi v dveh delih (prvi po prvem semestru, drugi pa po drugem semestru);
ustni del (40%), ki ga študent opravi, potem ko je bil pozitivno ocenjen pri pisnem delu izpita;
izdelava in predstavitev seminarske naloge ali drugega pisnega ali ustnega izdelka (do 10 %)
aktivno sodelovanje pri seminarjih in vajah (do 10% ).

Nosilka: izr. prof. dr. Anja Zorman

Predmet Slovnica italijanskega jezika 3 (skladnja in semantika) je razdeljen na dva sklopa. V prvem sklopu (skladnja) študenti poglabljajo jezikovno in metajezikovno iz izbranih poglavij italijanske skladnje (aktivna in pasivna oblika stavka, eksplicitna in implicitna (pastavek) oblika podrednega stavka, sosledje časov, raba glagolskega načina, pogojni stavki, premi in
odvisni govor, besedni red), pri čemer je velik poudarek na posebnostih italijanskega jezika glede na slovenščino (kontrastivni pristop) in na prepoznavanju negativnega transfera iz slovenščine.

V drugem sklopu (semantika) se študenti seznanijo s semantiko kot vedo, njenim odnosom s semiotiko in drugimi področji jezikoslovja, raziskovalnimi cilji in metodami ter ravnmi raziskovanja. Seznanijo se z razvojem semantike, najpomembnejšimi predstavniki in njihovimi teorijami, predvsem v Italiji. Usvojijo koncept(e) pomena besed, povedi in besedila.

Vsa predavanja in vaje so v italijanščini.

Preverjanje in ocenjevanje znanja

Pisni izdelki (15%), ustni izpit (15%) in pisni izpit (70%).

Nosilka: izr. prof. dr. Anja Zorman

Pri predmetu  študenti razvijajo jezikovno in metajezikovno občutljivost na ravni protistavne analize slovenskega in italijanskega jezika. Kratkemu uvodu v kontrastivno analizo kot znanstveno vejo jezikoslovja sledi pregled jezikovnih kontrastov med jezikoma po posameznih jezikovnih ravneh, od glasoslovja, pravopisa, oblikoslovja, skladnje do pomenoslovja. Ob tem študenti razvijajo občutljivost za jezikovne strukture italijanskega in slovenskega jezika ter zmožnost predvidevanja in razlage kontekstov, v katerih se pojavlja negativni prenos oblik, struktur in konceptov iz slovenščine v italijanščino (in obratno). Vsa predavanja in vaje so v italijanščini.

Preverjanje in ocenjevanje znanja

Pisni izdelki (30%), ustni izpit (30%) in pisni izpit (40%)

Nosilka: izr. prof. dr. Suzana Todorović

Študentje bodo pridobili vpogled v osnove romanskega jezikoslovja in oblikovanje italijanskega jezika skozi čas. Poglobljeno bodo predstavljene sledeče teme: razcepljenost latinščine na romanske jezike; osnovne značilnosti romanskih jezikov, razvoj od vulgarne latinščine do romanskih jezikov, klasična in vulgarna latinščina, osnove vulgarne latinščine, sočasnost ljudske govorice in latinščine; latinščina in italijanščina (predlatinski idiomi Apeninskega polotoka, stratifikacija italijanskega besedišča), ljudska govorica v uradnih dokumentih italijanskih kulturnih središč, najstarejša besedila v italijanščini (Indovinello veronese, Iscrizione di S. Clemente …), Dante – oče italijanskega jezika, Dantejev jezik, normiranje knjižne italijanščine (različni pogledi in struje), italijanski diasistem, sociolingvistični aspekti sodobne italijanščine in njena narečja.

Načini ocenjevanja:

Pisni kolokvij: 70%
Ustni izpit: 30%

Nosilka: izr. prof. dr. Jadranka Cergol

Pri predmetu Sociolingvistika študent pridobi vpogled v interakcijska razmerja med jezikovnimi, kulturnimi in družbenimi pojavi, seznani se z osnovnimi sociolingvističnimi temami, pristopi in koncepti v okviru splošnega in uporabnega jezikoslovja, s poudarkom na sociolingvistiki italijanskega jezika (jezikovni repertorij; socialne, prenosniške in funkcijske zvrsti italijanskega jezika; dvojezičnost, s poudarkom na večjezičnih območjih v Italiji in v Sloveniji; družbena, institucionalna in osebna dvojezičnost). Razume vlogo in mehanizme jezikovne politike in jezikovnega načrtovanja ter pomen ohranjanja in razvijanja vitalnosti jezika/-ov. Vsa predavanja in vaje so v italijanščini.

Preverjanje in ocenjevanje znanja

Pisni izdelki (30%), ustni izpit (30%) in pisni izpit (40%)

Nosilka: red. prof. dr. Nives Zudič Antonič, dr. Mojca Cerkvenik

Študent/ka se bo seznanil/a z množičnimi mediji v Italiji in v Sloveniji, z njihovo vlogo in na ta način spoznal lastno in tujo kulturo. Ugotavljal/a podobnosti in razlike in o njiju razmišljal kot o vrednoti.

Spoznal/a bo kako je sestavljen časopis, seznanil se bo z različnimi vrstami časopisov, z njegovo zgodovino ter z jezikom časopisja. Seznanil se bo s televizijo kot medijem in z njeno zgodovino. Spoznal bo različne televizijske žanre in programe, seznanil se bo s shemo predvidenih oddaj in s televizijskim jezikom. Seznanil se bo z radiem kot medijem, z njegovo zgodovino in vlogo v družbi.

Z analizo krajših in daljših besedil različnih zvrsti oglasov, reklam, člankov ter drugih tekstov (tudi avdiovizualnih) se bo študent/ka seznanil z značilnostmi medijske komunikacije in jezika stroke ter iskal in analiziral podobnosti in razlike v različnih kulturah.

Vsa predavanja in vaje so v italijanščini.

Preverjanje in ocenjevanje znanja:

Aktivno sodelovanje pri seminarjih (do 10% skupne vrednosti).
Izdelava pisnih nalog v okviru seminarja (do 30 %).
Izpit (60 %), ki ga opravlja študent/ka pisno in ustno.

Nosilka: red. prof. dr. Nives Zudič Antonič, dr. Mojca Cerkvenik, asistent

Preko teoretičnega pregleda (zgodovinskega in metodološkega) kompleksnih odnosov med filmom in književnostjo in ob upoštevanju posebnosti obeh zvrsti in razlik med sliko in
besedo, bodo študentje analizirali različne literarne zvrsti (novelo, roman, gledališko igro, poezijo), primerjali jezik, semantične in stilistične prvine.
Obravnavane bodo sledeče teme: pregled italijanske kinematografije od začetkov, divizma in nadaljevank do ustvarjanja v obdobju fašizma, Neorealizem (Roberto Rossellini, Vittorio De Sica e Luchino Visconti), italijanska kinematografija 60. let (Federico Fellini, Michelangelo Antonioni, Marco Ferreri, Marco Bellocchio, Pier Paolo Pasolini) in sodobna kinematografija (Bernardo Bertolucci, Nanni Moretti); sodobni film, vloga režiserjev in igralcev.

Vsa predavanja in vaje so v italijanščini.

Preverjanje in ocenjevanje znanja:

Aktivno sodelovanje pri seminarjih. 10%
Uspešno izdelana in predstavljena seminarska naloga. 10%
Pisni in ustni izpit. 80%

Nosilka: red. prof. dr. Nives Zudič Antonič

Pri predmetu bodo študenti spoznavali avtorje, njihova dela in tokove, značilne za italijansko gledališko ustvarjanje (s poudarkom na 20. stoletju). Dopolnjevali in poglabljali bodo znanje o zgodovinskem razvoju drame in gledališča. Spoznali bodo zgradbo dramskih književnih besedil in zakonitosti gledališkega komunikacijskega procesa. Oblikovali si bojo kriterije za vrednotenje in kritično presojo sodobnih dramskih besedil in njihovih uprizoritev. Seznanili se bodo z novejšimi gledališkimi pristopi in sodobnimi gledališkimi raziskovalnimi tendencami v Italiji in v svetu (gledališče futurizma, groteskno gledališče, gledališko ustvarjanje v narečju in režiserji Giovanni Testori, Eduardo De Filippo, Dario Fo).

Pri predmetu bodo tudi predstavljena teoretična izhodišča branja in uprizarjanja dramskih besedil – recepcijska estetika in komunikacijska funkcija literature; meja med literarno umetnino in gledališkim delom.

Predavanja, seminarji in vaje so v italijanskem jeziku.

Preverjanje in ocenjevanje znanja

pisni izpit (40%) );
ustni in pisni del ali predstavitev gledališke igre (50%);
izdelava in predstavitev seminarske naloge ali drugega pisnega ali ustnega izdelka (do 10 %)

Nosilka: red. prof. dr. Nives Zudič Antonič

Predmet se bo posvetil analizi zgodovinskega razvoja književnosti od prvega povojnega obdobja (1945) do novega tisočletja (2012). Pod drobnogled bo vzel specifične koncepte jezika, književnosti, umetnosti, glasbe in šova z vidika italijanske večkulturnosti. Cilj predmeta je prikazati dialektiko med nasiljem in spravo, vzdržljivostjo in/ali obstojnostjo v odnosih med umetnostmi in italijansko družbo s poudarkom na migracijskih, postkolonialnih in medkulturnih aspektih povezanih z italijanskim jezikom in književnostjo.

Predstaviti bomo skušali prikazati italijanski zorni kot tematske in teoretske združitve v različnih disciplinah od jezikoslovja do literarne kritike glede:
– figurativne umetnosti (vključujoč vse tehnike od slikanja do video arta, itd.);
– performance art (gledališče in kino);
– glasbe in medijev (televizija, stripi, internet itd.).

Predavanja, seminarji in vaje bodo v italijanskem jeziku.

Preverjanje in ocenjevanje znanja

aktivno sodelovanje pri seminarjih (10%)
izdelava in predstavitev seminarske naloge (10 %)
Izpit, ki ga opravlja študent pisno in ustno (80%)

Nosilka: doc. dr. Helena Bažec

Na predavanju bo prikazano, kako najti pomoč na internetu, predstavljena bodo programska orodja, ki so potrebna za delo. Enojezični, predvsem pa dvojezični korpusi predstavljajo koristno dopolnilo slovarskih priročnikov, zato bodo s praktičnimi vajami prikazani načini iskanja in metode pridobivanja jezikovnih informacij iz korpusov. Konkretno bodo predstavljeni FIDA (korpus slovenskega jezika), ELAN (vzporedni slovensko-angleški korpus) ter specifični korpusi za italijanski jezik. Poleg tega bo študent analizal krajše in daljše tekste različnih zvrsti – od oglasov, reklam, pisem, turističnih brošur ter jezike stroke s področja kulture, znanosti, turizma ter poslovni jezik in ugotavljal njihove posebnosti in značilnosti.

Vsa predavanja in vaje so v italijanščini.

Preverjanje in ocenjevanje znanja

Aktivno sodelovanje pri seminarjih (do 10% skupne vrednosti) ter izdelava in predstavitev seminarske naloge (do 20 %) Izpit (70 %), ki ga opravlja študent pisno in ustno.

Nosilka: izr. prof. dr. Jadranka Cergol

Po uvodnem delu, v katerem bodo razloženi osnovni terminološki pojmi in metodološki pristopi recepcijskega modela, bo vsebina predmeta osredotočena na predstavitev razvoja antične misli in na vpliv, ki ga je le-ta imela na oblikovanje sodobne evropske civilizacije. Poseben poudarek bo tudi na temeljnih filozofskih kategorijah antične misli kakor tudi na razvoju različnih literarnih zvrsti.

• Definicija osnovne terminologije: humanitas, recepcija klasične antike ipd.
• Antični (latinski) miti in njihova prisotnost v sodobni evropski kulturi
• Temeljna antična filozofija v humanistiki
• Raziskovalna miselnost v antiki in danes
• Recepcija antičnega epa (Iliada, Odiseja, Eneida) v sodobni evropski literaturi
• Antična tragedija v evropski kulturi
• Latinska komedija in njena recepcija (Plavt, Moliere, Goldoni)
• Rimska didaktika (Kvintlijan) in njena recepcija v humanizmu
• Rimska retorika v modernih evropskih jezikih (Ciceron)

Načini ocenjevanja

Pisni kolokvij: 50%
Ustni izpit: 20%
Seminarska naloga: 20%
Sodelovanje: 10%

Nosilka: red. prof. dr. Nives Zudič Antonič

Pri predmetu bodo študenti spoznavali avtorje, njihova dela in tokove, značilne za italijansko gledališko ustvarjanje (s poudarkom na 20. stoletju). Dopolnjevali in poglabljali bodo znanje o zgodovinskem razvoju drame in gledališča. Spoznali bodo zgradbo dramskih književnih besedil in zakonitosti gledališkega komunikacijskega procesa. Oblikovali si bojo kriterije za vrednotenje in kritično presojo sodobnih dramskih besedil in njihovih uprizoritev. Seznanili se bodo z novejšimi gledališkimi pristopi in sodobnimi gledališkimi raziskovalnimi tendencami v Italiji in v svetu (gledališče futurizma, groteskno gledališče, gledališko ustvarjanje v narečju in režiserji Giovanni Testori, Eduardo De Filippo, Dario Fo).

Pri predmetu bodo tudi predstavljena teoretična izhodišča branja in uprizarjanja dramskih besedil – recepcijska estetika in komunikacijska funkcija literature; meja med literarno umetnino in gledališkim delom.

Predavanja, seminarji in vaje so v italijanskem jeziku.

Preverjanje in ocenjevanje znanja

pisni izpit (40%) );
ustni in pisni del ali predstavitev gledališke igre (50%);
izdelava in predstavitev seminarske naloge ali drugega pisnega ali ustnega izdelka (do 10 %)

Nosilka: red. prof. dr. Nives Zudič Antonič

Predmet se bo posvetil analizi zgodovinskega razvoja književnosti od prvega povojnega obdobja (1945) do novega tisočletja (2012). Pod drobnogled bo vzel specifične koncepte jezika, književnosti, umetnosti, glasbe in šova z vidika italijanske večkulturnosti. Cilj predmeta je prikazati dialektiko med nasiljem in spravo, vzdržljivostjo in/ali obstojnostjo v odnosih med umetnostmi in italijansko družbo s poudarkom na migracijskih, postkolonialnih in medkulturnih aspektih povezanih z italijanskim jezikom in književnostjo.

Predstaviti bomo skušali prikazati italijanski zorni kot tematske in teoretske združitve v različnih disciplinah od jezikoslovja do literarne kritike glede:
– figurativne umetnosti (vključujoč vse tehnike od slikanja do video arta, itd.);
– performance art (gledališče in kino);
– glasbe in medijev (televizija, stripi, internet itd.).

Predavanja, seminarji in vaje bodo v italijanskem jeziku.

Preverjanje in ocenjevanje znanja

aktivno sodelovanje pri seminarjih (10%)
izdelava in predstavitev seminarske naloge (10 %)
Izpit, ki ga opravlja študent pisno in ustno (80%)

Nosilka: doc. dr. Helena Bažec

Na predavanju bo prikazano, kako najti pomoč na internetu, predstavljena bodo programska orodja, ki so potrebna za delo. Enojezični, predvsem pa dvojezični korpusi predstavljajo koristno dopolnilo slovarskih priročnikov, zato bodo s praktičnimi vajami prikazani načini iskanja in metode pridobivanja jezikovnih informacij iz korpusov. Konkretno bodo predstavljeni FIDA (korpus slovenskega jezika), ELAN (vzporedni slovensko-angleški korpus) ter specifični korpusi za italijanski jezik. Poleg tega bo študent analizal krajše in daljše tekste različnih zvrsti – od oglasov, reklam, pisem, turističnih brošur ter jezike stroke s področja kulture, znanosti, turizma ter poslovni jezik in ugotavljal njihove posebnosti in značilnosti.

Vsa predavanja in vaje so v italijanščini.

Preverjanje in ocenjevanje znanja

Aktivno sodelovanje pri seminarjih (do 10% skupne vrednosti) ter izdelava in predstavitev seminarske naloge (do 20 %) Izpit (70 %), ki ga opravlja študent pisno in ustno.

Nosilka: izr. prof. dr. Jadranka Cergol

Po uvodnem delu, v katerem bodo razloženi osnovni terminološki pojmi in metodološki pristopi recepcijskega modela, bo vsebina predmeta osredotočena na predstavitev razvoja antične misli in na vpliv, ki ga je le-ta imela na oblikovanje sodobne evropske civilizacije. Poseben poudarek bo tudi na temeljnih filozofskih kategorijah antične misli kakor tudi na razvoju različnih literarnih zvrsti.

• Definicija osnovne terminologije: humanitas, recepcija klasične antike ipd.
• Antični (latinski) miti in njihova prisotnost v sodobni evropski kulturi
• Temeljna antična filozofija v humanistiki
• Raziskovalna miselnost v antiki in danes
• Recepcija antičnega epa (Iliada, Odiseja, Eneida) v sodobni evropski literaturi
• Antična tragedija v evropski kulturi
• Latinska komedija in njena recepcija (Plavt, Moliere, Goldoni)
• Rimska didaktika (Kvintlijan) in njena recepcija v humanizmu
• Rimska retorika v modernih evropskih jezikih (Ciceron)

Načini ocenjevanja

Pisni kolokvij: 50%
Ustni izpit: 20%
Seminarska naloga: 20%
Sodelovanje: 10%