diplomirani dediščinar (UN) in … oz. diplomirana dediščinarka (UN) in …; okrajšava: dipl. dedišč. (UN) in …

7 (SOK), 6 (EOK), prva stopnja

Program traja 3 leta, študent pridobi 90 ECTS (30 na letnik).

0222 Zgodovina in arheologija

V univerzitetni študijski program prve stopnje Kulturna dediščina se lahko vpiše:

a) kdor je opravil splošno maturo;

b) kdor je opravil poklicno maturo v kateremkoli srednješolskem programu in izpit iz enega od predmetov splošne mature: filozofija, geografija, zgodovina, umetnostna zgodovina, sociologija, biologija, latinščina, grščina, ekonomija; če je kandidat navedeni predmet že opravil pri poklicni maturi, pa izpit iz kateregakoli predmeta splošne mature,

c) kdor je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.

Pogoji za izbiro v primeru omejitve vpisa:

kandidati iz točk a) in c ) bodo izbrani glede na:

• splošni uspeh pri splošni maturi oz. zaključnem izpitu 70 % točk,
• splošni uspeh v 3. in 4. letniku 30 % točk;

kandidati iz točke b) bodo izbrani glede na:

• splošni uspeh pri poklicni maturi 40 % točk,
• splošni uspeh v 3. in 4. letniku 30 % točk,
• uspeh pri maturitetnem predmetu 30 % točk.

Vpisna mesta za slovenske državljane in tuje državljane iz držav EU: 25
Vpisna mesta za tujce (izven EU) in Slovence brez slovenskega državljanstva: 3
Vpisna mesta za vzporedni študij in diplomante: 0

V univerzitetni študijski program Kulturna dediščina se lahko vpiše:

a) kdor je opravil splošno maturo;

b) kdor je opravil poklicno maturo v enem od štiriletnih srednješolskih programov, ki se:
– po klasifikaciji KLASIUS-P-16 uvršča v široko področje 02; ali
– po klasifikaciji FORD 6; ali
– po klasifikaciji ARRS 6; ali
– po klasifikaciji CERIF H;

in je opravil izpit iz enega od predmetov splošne mature: filozofija, geografija, zgodovina, umetnostna zgodovina, sociologija, biologija, latinščina, grščina, ekonomija; izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi;

c) kdor je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.

Takšni pogoji za vpis so bili določeni glede na določbo 38. člena Zakona o visokem šolstvu, da mora biti program za pridobitev srednje strokovne izobrazbe z istega strokovnega področja kot univerzitetni študijski program, v katerega se vpisujete. V prevajalniku programov https://www.upr.si/si/studij–vpis/dodiplomski-studij/prevajalnik-srednjesolskih-in-univerzitetnih-programov/  lahko enostavno preverite skladnost univerzitetnega študijskega programa UP z vašim srednješolskim strokovnim ali poklicno-tehniškim programom.  

Prijavni roki so objavljeni v točki »1.3. Prijava za vpis v višji letnik (po merilih za prehode oziroma pod pogoji za hitrejše napredovanje)«, način prijave pa v točki »3. Način prijave« Skupnih določb razpisa.

Kandidat lahko prehaja iz enega v drugi študijski program pod pogoji, določenimi s študijskim programom v skladu z Zakonom o visokem šolstvu oziroma Merili za prehode med študijskimi programi.

Za prehod med študijskimi programi se šteje prenehanje kandidatovega izobraževanja v študijskem programu, v katerega se je vpisal, in nadaljevanje izobraževanja v novem študijskem programu. Pri prehodih med programi se upošteva doseženo število ECTS, ter skladnost in sorodnost predmetnikov študijskih programov.

Kandidat lahko prehaja v študijski program, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

• kandidat izpolnjuje pogoje za vpis v študijski program;
• senat fakultete ali s strani senata pooblaščeno delovno telo senata, tj. pristojna komisija UP FHŠ, oceni, da se kandidatu lahko prizna vsaj polovica obveznosti po ECTS s predhodnega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete študijskega programa, v katerega kandidat prehaja;

študijska programa ob zaključku študija zagotavljata pridobitev primerljivih kompetenc oziroma učnih izidov.

Po merilih za prehode se lahko vpiše tudi kandidat sorodnega študijskega programa v tujini, ki mu je bila, skladno z zakonom, v postopku priznavanja tujega izobraževanja priznana pravica do nadaljevanja študija v univerzitetnem študijskem programu.

Individualne vloge za vpis po merilih za prehode obravnava pristojna komisija UP FHŠ, ki pri obravnavi poleg sorodnega področja upošteva tudi primerljivost študijskih programov v skladu z Merili za prehode med študijskimi programi. Pristojna komisija lahko kandidatu določi tudi diferencialne izpite.

V primeru omejitve vpisa bodo kandidati izbrani glede na povprečno oceno vseh opravljenih študijskih obveznostih na prvem študijskem programu. Kandidatu se izpiti, ki jih je opravil na predhodni stopnji izobraževanja, priznajo na podlagi predložitve učnega načrta predmetov. Sklep o priznavanju izpitov na predlog oddelka sprejme senat fakultete ali s strani senata pooblaščeno delovno telo senata, tj. pristojna komisija fakultete. Število razpisanih vpisnih mest za nadaljevanje študija v višjem letniku po merilih za prehode se omeji s številom razpisanih vpisnih mest za 1. letnik.

Uspeh na izpitu se ocenjuje z ocenami: 10 (odlično); 9 (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami); 8 (prav dobro: solidni rezultati); 7 (dobro); 6 (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem); 5–1 (nezadostno). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).

Študenti študijskih programov 1. in 2. stopnje napredujejo v višji letnik z opravljenimi 48 KT ter opravljenimi vsemi obveznostmi predhodnega letnika.

Študenti, ki imajo v študijskem letu dodeljen poseben status (status študenta s posebnimi potrebami, status športnika, status umetnika/kulturnika ali status študenta s priznanimi zaslugami zaradi obštudijskih dejavnosti), v višji letnik lahko napredujejo z opravljenimi manj KT. O vpisu odloča Komisija za študentske zadeve.

Na osnovi utemeljenega razloga je možen izjemni vpis v višji letnik s pridobljenimi 42 KT tekočega letnika ter vsemi opravljenimi obveznostmi nižjega letnika. O izjemnem vpisu v višji letnik odloča Komisija za študentske zadeve UP FHŠ, ki lahko študentu določi še morebitne druge pogoje za izjemni vpis.

Kot utemeljeni razlog za izjemni vpis se šteje z javno listino izkazano:

• rojstvo otroka v času tekočega študijskega leta (priložiti rojstni list otroka);
• daljša bolezen, ki traja neprekinjeno najmanj dva meseca v času predavanj ali najmanj en mesec med junijskim in septembrskim izpitnim obdobjem tekočega študijskega leta (priložiti zdravniško potrdilo osebnega zdravnika ter izvide specialista);
• izjemne družinske in socialne okoliščine (priložiti potrdila, ki jih izdajajo pooblaščeni zavodi – socialni, zdravstveni, pokojninski, za zaposlovanje ipd. – s katerimi študent utemeljuje izjemne okoliščine);

K prošnjam za izjemni vpis mora študent priložiti dokazila, s katerimi dokazuje utemeljene razloge za izjemni vpis. Potrdila, v katerih ni navedenega daljšega časovnega obdobja bolniške odsotnosti študenta, se ne upoštevajo kot ustrezno potrdilo za izjemni vpis v višji letnik.

Diplomanti/-ke bodo pridobili znanja s področja več temeljnih humanističnih ved (arheologija, etnologija, umetnostna zgodovina) ter obenem znanja s področij muzeologije, konservatorstva in restavratorstva, ki omogočajo celostni pristop h kulturni dediščini. Interdisciplinarnost skupaj s praktičnimi raziskavami in terenskimi ogledi pod vodstvom strokovnjakov omogoča stalni stik z najsodobnejšimi trendi na področju dediščinskih študijev in pridobitev transdisciplinarnih kompetenc za upravljanje kulturne dediščine.

Pridobljene kompetence:

• Seznanitev s temeljnimi teoretskimi izhodišči sodobnega področja dediščinskih študijev in poznavanje temeljnih konceptov ter metod dela.
• Seznanitev s temeljnimi teoretskimi izhodišči posamičnih temeljnih ved (arheologija, umetnostna zgodovina, etnologija) in poznavanje temeljnih konceptov ter metod dela.
• Seznanitev s procesualnim značajem koncepta dediščina ter njeno družbeno-politično-ekonomsko pogojenost.
• Celostno in kritično razumevanje procesov ustvarjanja dediščine.
• Sposobnost prepoznavanja dejavnikov, ki vplivajo na procese ustvarjanja in vrednotenja dediščina.
• Seznanitev z orodji za celovito vrednotenje dediščine.
• Zmožnost pisnega in ustnega javnega predstavljanja ter utemeljevanja lastne analize posameznega primer
• Znanje o vlogi muzejev, teoriji muzeologije, muzejskega predmeta kot osnove za interpretacijo in kulturne dediščine v službi javnosti.
• Temeljno znanje o vlogi ohranjanja dediščine, pomembne za posameznika in širšo družbo, o temeljnih definicijah in pomenu konservatorskega dela.
• Poznavanje temeljnih konservatorsko-restavratorskih postopkov in tehnik.
• Pridobitev osnovnih teoretičnih in praktičnih znanj o interpretaciji dediščine.
• Razumevanje idej in konceptov interpretacije dediščine.

Pridobljena naziv in izobrazba omogočata zaposlitev v okviru nacionalnih, pokrajinskih in tematskih muzejev, v enotah Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, visokošolskih in raziskovalnih institucij, v različnih medijih (kulturna uredništva na televizijah, radijskih postajah, časopisih in revijah), v javni upravi, v turistični dejavnosti, v nevladnih organizacijah ter samozaposlitev v kulturi in znanosti.

Poklici in ustanove, v katerih se lahko diplomanti zaposlijo:

• muzejski kustos, restavrator, konservator, kulturni delavec ipd. v:
• nacionalnih, pokrajinskih in tematskih muzejih,
• območnih enotah Zavoda za varstvo kulturne dediščine,
• časopisnih, televizijskih in radijskih uredništvih,
• založništvu, oglaševalskih agencijah, kulturnih ustanovah (gledališča, knjižnice, kulturni centri …),
• turizmu in drugih gospodarskih panogah,
• samozaposlitev v kulturi in znanosti.