Na predavanju bodo najprej predstavljene pomembnejše značilnosti južne Indije, ki privabljajo turiste v ta konec sveta. Imena krajev kot so Hampi, Pattadakal ali pa Badami so nam Evropejcem povsem tuja, a so to kraji z izjemno kulturno dediščino, ki se je tu ohranila iz predkolonialnih časov. Številna svetišča s kamnitim reliefnim okrasjem in kip Gomatešvare v Šravanabelagoli, ki naj bi bil največji monolit na svetu, so ene najbolj prepoznavnih zanimivosti v Južni Indiji, ki pa je vredna obiska in ogleda tudi zaradi naravnih znamenitosti in živalstva, ki ga je moč videti in fotografirati na safarijih.
V drugem delu predavanja, ki bo potekal v angleškem jeziku, bo podrobneje predstavljena gorska kraljevina Butan. Od Indije se razlikuje tudi po tem, da ni bil nikoli del britanske kolonialne posesti in je za razliko od sosednjega Nepala do danes ohranil monarhijo. Zaradi svoje zaprtosti pred zunanjim svetom daje vtis skrivnostnosti, je pa za Indijce veliko bolj dostopen kot za državljane drugih držav. V tej, za slabi dve Sloveniji veliki deželi, je reliefna razgibanost izjemna, saj so najnižji deli dolin na zgolj 100 metrih nadmorske višine, najvišji vrh pa sega preko 7.500 metrov in naj bi bil najvišji še neosvojeni vrh na svetu. Glavno mesto Thimpu leži na podobni višini kot Kredarica, ena največjih znamenitosti Butana, samostan “Tigrovo gnezdo”, pa se drži prepadne stene na višini skoraj 3.900 metrov.
O vsem tem in še o marsičem drugem bo tekla beseda na večeru posvečenem geografiji, ki ga v okviru mednarodne Noči geografije organizira Oddelek za geografijo Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem.