Arheologija

Doktorski študijski program

Splošno o programu

Doktorski študijski program Arheologija izhaja iz potreb po teoretičnem poznavanju ter potreb po aplikaciji znanj s področja procesov oblikovanja družbenih struktur, analiz materialne kulture, problemov in procesov zgodovine političnega, kulturnega, socialnega in družbenega dogajanja v kontekstu evropske, sredozemske in svetovne arheologije in zgodovine, ter v prepletu zgodovine slovenskega kulturnega ozemlja in alpsko-jadranskega prostora. Pri tem se študentje podrobneje seznanijo s posebnostmi sredozemskih okolij ter območij stika med sredozemskim, alpskim in osrednje evropskim kulturnim prostorom, kakor tudi z vprašanji aplikativnega razreševanja politično-razvojnih problemov v območjih s posebnimi kulturnimi značilnostmi ter v obmejnih območjih Slovenije in drugod.

Program ohranja celoto potrebnih klasičnih arheoloških in zgodovinskih znanj, a jih obravnava in povezuje na bolj sodoben način. Kronološko pokriva oziroma omogoča izbiro študijskih vsebin od starejše prazgodovine in starih sredozemskih civilizacij, prek antike in srednjega veka, do arheologije novejšega obdobja. Študentu je omogočeno izbiranje vsebin tudi iz drugih podiplomskih programov.

Naziv in raven kvalifikacije

doktor/doktorica znanosti (dr.)

10 (SOK), 8/2 (EOK), tretja stopnja

Trajanje in kreditne točke

Program traja 3 leta (6 semestrov), študent pridobi 180 ECTS (60 za letnik).

Vpisni pogoji

V doktorski študijski program se lahko vpišejo kandidati, ki so:

a) diplomirali na študijskem programu 2. stopnje,

b) diplomirali na dodiplomskem univerzitetnem študijskem programu (študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004),

c) diplomirali na študijskem programu iz četrtega odstavka 36. člena Zakona o visokem šolstvu, če je ovrednoten s 300 kreditnimi točkami in je trajal 5 let.

Pogoje za vpis izpolnjujejo tudi kandidati, ki so končali primerljiv študijski program v tujini in ki jim je, skladno z zakonom, priznana pravica do nadaljevanja izobraževanja v študijskem programu.

V primeru omejitve vpisa se pri izbiri kandidatov za vpis upošteva povprečna ocena izpitov na predhodnem študiju (50%) in ocena zaključnega dela (50%).

Pogoji za neposredni vpis v 2. letnik

a) diploma na študijskih programih za pridobitev magisterija znanosti (sprejet pred 11. 6. 2004) ali

b) diploma na študijskih programih za pridobitev specializacije in je kandidat pred tem končal program za pridobitev univerzitetne izobrazbe.

Ob vpisu se kandidatom skladno z zakonom prizna 60 kreditnih točk po ECTS. Prošnjo za prehod obravnava pristojna komisija UP FHŠ. Prehod se opravi na podlagi priznavanja izpitov, ki jih je kandidat opravil v predhodnem študijskem programu. Pri tem se upošteva skladnost učnih vsebin (predmeti in druge sestavine študijskega programa) iz kandidatovega predhodnega študija z učnimi vsebinami doktorskega programa ter primerljivost obsega predmetov v kreditnih točkah.

V primeru omejitve vpisa se pri izbiri kandidatov za vpis upošteva povprečna ocena izpitov na predhodnem študiju (50%) in ocena zaključnega dela (50%).

Ocenjevanje in napredovanje

Uspeh na izpitu se ocenjuje z ocenami: 10 (odlično); 9 (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami); 8 (prav dobro: solidni rezultati); 7 (dobro); 6 (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem); 5–1 (nezadostno). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).

Študenti, ki imajo v študijskem letu dodeljen poseben status (status študenta s posebnimi potrebami, status športnika, status umetnika/kulturnika ali status študenta s priznanimi zaslugami zaradi obštudijskih dejavnosti), v višji letnik lahko napredujejo z opravljenimi manj KT. O vpisu odloča Komisija za študentske zadeve.

Na osnovi utemeljenega razloga je možen izjemni vpis v višji letnik s pridobljenimi 42 KT tekočega letnika ter vsemi opravljenimi obveznostmi nižjega letnika. O izjemnem vpisu v višji letnik odloča Komisija za študentske zadeve UP FHŠ, ki lahko študentu določi še morebitne druge pogoje za izjemni vpis.

Kot utemeljeni razlog za izjemni vpis se šteje z javno listino izkazano:

  • rojstvo otroka v času tekočega študijskega leta (priložiti rojstni list otroka);
  • daljša bolezen, ki traja neprekinjeno najmanj dva meseca v času predavanj ali najmanj en mesec med junijskim in septembrskim izpitnim obdobjem tekočega študijskega leta (priložiti zdravniško potrdilo osebnega zdravnika ter izvide specialista);
  • izjemne družinske in socialne okoliščine (priložiti potrdila, ki jih izdajajo pooblaščeni zavodi – socialni, zdravstveni, pokojninski, za zaposlovanje ipd. – s katerimi študent utemeljuje izjemne okoliščine);

K prošnjam za izjemni vpis mora študent priložiti dokazila, s katerimi dokazuje utemeljene razloge za izjemni vpis. Potrdila, v katerih ni navedenega daljšega časovnega obdobja bolniške odsotnosti študenta, se ne upoštevajo kot ustrezno potrdilo za izjemni vpis v višji letnik.

Skip to content