Doktor / doktorica znanosti (dr.)

10 (SOK), 8 (EOK), tretja stopnja

Pogoj za vpis v 1. letnik je:

a) diploma na študijskem programu 2. stopnje; ali

b) diploma na dodiplomskem univerzitetnem študijskem programu (študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004); ali

c) diploma na študijskem programu za pridobitev specializacije in je kandidat pred tem končal visokošolski strokovni študijski program (študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004), če pred vpisom opravi študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija. Študijske obveznosti v obsegu od 30 do 60 kreditnih točk (ECTS) določi pristojna komisija UP FHŠ na podlagi individualne vloge kandidata in pri tem upošteva področje predhodnega študija. Predpisane obveznosti kandidat opravi pred vpisom v doktorski študijski program; ali

d) diploma na enovitem magistrskem programu, če je ovrednoten s 300 kreditnimi točkami po ECTS in je trajal 5 let; ali

e) diploma na primerljivem študijskem programu v tujini, po katerem je kandidatu, skladno z zakonom, priznana pravica do nadaljevanja izobraževanja v študijskem programu.

V primeru omejitve vpisa se pri izbiri kandidatov za vpis upošteva povprečna ocena izpitov na predhodnem študiju (50 %) in ocena zaključnega dela (50 %).

Skupaj s prijavo kandidati priložijo vlogo, ki obsega:

1) kratek predlog raziskovanja na doktorskem študiju ter

2) osnovne osebne podatke kandidata.

Predlog raziskovanja (7.000–15.000 znakov s presledki, seznam literature ni del seštevka znakov) mora biti strukturiran po sklopih in mora vsebovati:

1) naslovno stran z imenom in priimkom kandidata, predlagani naslov raziskovalne teme v disertaciji (v kolikor je to mogoče v tej fazi navesti), ter ime in priimek ter akademski naziv najbolj primernega mentorja na doktorskem študiju (v kolikor je to mogoče v tej fazi navesti),

2) navedbo in kratek opis tematike (področja) raziskovanja (opredelitev teoretičnih izhodišč raziskave, opredelitev raziskovalnega vprašanja (problema) ter ciljev raziskovanja),

3) predvidene metode dela,

4) pričakovane rezultate in originalen prispevek k znanosti in

5) navedbo osnovne literature in virov.

Osnovni podatki o kandidatu morajo vsebovati:

1) kratek življenjepis (do 2.500 znakov s presledki, lahko tudi v alinejah) z navedbo dosežkov na znanstvenem in strokovnem področju in

2) bibliografijo kandidata (v kolikor obstoji).

Kandidatovo vlogo pregleda strokovna komisija. Komisija kandidata nato v času pred vpisom povabi na intervju, kjer se določi najbolj primernega mentorja za predvideno področje raziskave. Intervju je tudi priložnost za preoblikovanje raziskovalnega področja z namenom zagotavljanja ustreznega mentorstva pri izvajalcih programa. Če so raziskovalne želje kandidata nezdružljive z raziskovalnimi podlagami Oddelka za arheologijo in dediščino UP FHŠ, se kandidatu odsvetuje vpis. Pred vpisom je torej potrebno pridobiti tako soglasje strokovne komisije in mentorja.

Kandidat lahko prehaja iz enega v drugi študijski program pod pogoji, določenimi s študijskim programom v skladu z Zakonom o visokem šolstvu oziroma Merili za prehode med študijskimi programi.

Za prehod med študijskimi programi se šteje prenehanje kandidatovega izobraževanja v študijskem programu, v katerega se je vpisal, in nadaljevanje izobraževanja v novem študijskem programu. Pri prehodih med programi se upošteva doseženo število ECTS, ter skladnost in sorodnost predmetnikov študijskih programov.

Kandidat lahko prehaja v študijski program, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

• kandidat izpolnjuje pogoje za vpis v študijski program;
• senat fakultete ali s strani senata pooblaščeno delovno telo senata, tj. pristojna komisija UP FHŠ, oceni, da se kandidatu lahko prizna vsaj polovica obveznosti po ECTS s predhodnega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete študijskega programa, v katerega kandidat prehaja;
• študijska programa ob zaključku študija zagotavljata pridobitev primerljivih kompetenc oziroma učnih izidov.

Po merilih za prehode se lahko vpiše tudi kandidat sorodnega študijskega programa v tujini, ki mu je bila, skladno z zakonom, v postopku priznavanja tujega izobraževanja priznana pravica do nadaljevanja študija v študijskem programu.

Individualne vloge za vpis po merilih za prehode obravnava pristojna komisija UP FHŠ, ki pri obravnavi poleg sorodnega področja upošteva tudi primerljivost študijskih programov v skladu z Merili za prehode med študijskimi programi. Pristojna komisija lahko kandidatu določi tudi diferencialne izpite.

V primeru omejitve vpisa bodo kandidati izbrani glede na povprečno oceno vseh opravljenih študijskih obveznostih na prvem študijskem programu. Kandidatu se izpiti, ki jih je opravil na predhodni stopnji izobraževanja, priznajo na podlagi predložitve učnega načrta predmetov. Sklep o priznavanju izpitov na predlog oddelka sprejme Senat fakultete ali s strani senata pooblaščeno delovno telo senata, tj. pristojna komisija fakultete.

Vpisna mesta

V okviru doktorskega študijskega programa 3. stopnje Geografija bodo študenti razvili naslednje splošne kompetence:

• visoko zavezanost profesionalni etiki, delovanje v skladu z etičnimi normami ter zmožnost kritičnega in samokritičnega mišljenja ter presoje, ki bosta pripomogla k objektivnosti doseženih rezultatov v vseh delovnih okoljih;
• sposobnost samostojnega opravljanja visoko zahtevnih strokovnih nalog, upravljanja zahtevnih delovnih sistemov, sinteza pridobljenega znanja in njegova uporaba pri reševanju konkretnih problemov, usklajevanje delovnih nalog ter izbira ustreznih metod in načinov dela;
• obvladovanje širokega spektra metodoloških orodij (kvantitativnih in kvalitativnih) za samostojno izvajanje, koordiniranje in organiziranje raziskav ter sposobnost izpopolnjevanja obstoječih ter razvijanja novih raziskovalnih metod in tehnik;
• avtonomnost in samoiniciativnost pri raziskovalnem delu ter usposobljenost za samostojno vodenje najzahtevnejših znanstveno-raziskovalnih temeljnih in aplikativnih projektov;
• sposobnost sodelovanja in dela v skupini pri opredelitvi problema, analizi, zastavljanju ciljev in hipotez ter uresničevanju zastavljenih nalog na raziskovalnih projektih ali vodenju delovnih sistemu, pripravljenost na sodelovanje, upoštevanje mnenj drugih in izpolnjevanje dogovorjenih nalog v okviru delovne skupine, sposobnost reševanja konfliktov;
• razvoj komunikacijskih sposobnosti in spretnosti ustrezne komunikacije raziskovalnih dosežkov, odlična sposobnost pisnega in govornega izražanja o predlaganih rešitvah ali raziskovalnih dosežkih (oblikovanje samostojnih pisnih izdelkov) ter spretnosti jasnega, sinteznega, aktivnega in argumentiranega javnega predstavljanja, utemeljevanja, prepričevanja;
• sposobnost navezovanja stikov znotraj delovnega okolja, organizacije in izven, obvladovanje formalnih in neformalnih oblik medosebne profesionalne komunikacije;
• vrednote stalnega osebnega in strokovnega razvoja in napredovanja ter delovanja po načelih trajnostnega razvoja.

Predmetno-specifične kompetence

Pridobljene predmetno-specifične kompetence doktorandu omogočajo neposredno uporabo specialističnega znanja, veščin in vrednot. Razvijejo se med časom študija skozi različne oblike in metode poučevanja.

Predmetne kompetence so navedene pri vsakem učnem načrtu v rubriki »cilji in kompetence«. Predmetno-specifične kompetence študentov ob zaključku študija se glede na izbor izbirnih predmetov lahko nekoliko razlikujejo. Glavne predmetno-specifične kompetence, ki jih razvijamo s predlaganim programom, pa lahko strnemo v naslednjih točkah:

• poznavanje teoretskega in metodološkega koncepta geografije, predmeta njenega preučevanja ter široko, kritično in refleksivno razumevanje geografske vede, njenega družbenega pomena ter razvoja;
• obvladovanje sodobnih raziskovalnih metod in tehnik geografske vede;
• vpogled v razvoj sodobne soodvisnosti med različnim naravnimi, družbenimi in prostorskimi sistemi ter razumevanje součinkovanja različnih pokrajinskih dejavnikov na pokrajinsko stvarnost;
• usposobljenost za razlaganje in vrednotenje naravnih in družbenih geografskih pojavov ter analizo in kritično presojo aktualnih naravnih, družbenih in političnih dogodkov ter;
• znanje in razumevanje temeljnih problemov in procesov sodobne geografije in medsebojno navezavo ter razmerja do njenih poddisciplin v obvladovanju in usmerjanju trajnostnega razvoja;
• poznavanje področja varovanja in razvoja kompleksnih družbenih in naravnih prostorov, kot so obalna in obmejna območja, Sredozemlje in druga območja naravnega in kulturnega stika;
• usposobljenost za planiranje sonaravnih razvojnih možnosti v Sloveniji in Evropi ter implementacijo trajnostnega razvoja;
• usposobljenost za razumevanje okoljskih (tudi podnebnih) sprememb in naravnih nesreč;
• znanje in razumevanje na področju razvoja in problemov polj politične geografije in geografije globalizacije;
• znanje in razumevanje značilnosti geografije turizma ter geografije prometa;
• znanje in razumevanje aplikativnih možnosti geografije na področju specialističnega obvladovanja različnih geografsko relevantnih področij;
• znanje in razumevanje geografije marginalnosti.

Študijski program doktorantom odpira odlične osnove za delo v znanstvenih in univerzitetnih ustanovah, za vodenje raziskovalnega dela in za usmerjanje politike v zvezi z družbenimi, okoljskimi in prostorskimi pojavi, medetničnimi odnosi, razumevanju sodobnih okoljskih sprememb in mednarodnim povezovanjem.