Geografija

Doktorski študijski program

Predstavitev študija

Glavni namen doktorskega študijskega programa 3. stopnje Geografija je zagotoviti doktorandom poglobljena teoretska in metodološka znanja s področja raziskovalnega dela na področju geografije ter razviti kompetence, ki zagotavljajo usposobljenost za samostojno raziskovalno delo ter ustvarjanje novega temeljnega (teoretsko-metodološkega) znanja, nove prispevke k znanosti in sposobnost uporabe znanj na domačem in mednarodnem nivoju.

Cilji študijskega programa so:

študentom omogočiti poglobljeno razumevanje teoretskih in metodoloških konceptov geografije kot kompleksne vede, ki posega na različna področja naravoslovja (živa in neživa narava) ter družboslovja;
študente usposobiti za samostojno razvijanje novega temeljnega in aplikativnega geografskega znanja z uporabo sodobnih metod (GIS);
študente usposobiti za reševanje najzahtevnejših prostorskih problemov v realnem (geografskem) okolju tako na lokalnem, regionalnem, državnem kot meddržavnem nivoju z izboljševanjem obstoječih in razvijanjem novih pristopov ter odkrivanjem novih rešitev;
študente usposobiti za vodenje najzahtevnejših sistemov na področju usklajevanja različnih človekovih dejavnosti v okolju ter vodenje temeljnih in aplikativnih raziskovalnih projektov (nalog) s področja geografske vede;
oblikovati doktorande v široko razgledane raziskovalce ali strokovne delavce, usposobljene tudi za izvajanje interdisciplinarnih raziskav in izvrševanje najzahtevnejših strokovnih nalog. Tekom študija bodo doktorandi doktorskega študijskega programa 3. stopnje Geografija pridobili splošne in predmetno-specifične kompetence.

Predmetnik

Opisi predmetov

Oddelek

Informacije o študijskem programu

Naziv in raven kvalifikacije

doktor / doktorica znanosti

10 (SOK), 8/2 (EOK), tretja stopnja

Trajanje in kreditne točke

Program traja 3 leta (6 semestrov), študent pridobi 180 ECTS (60 za letnik).

Študijsko področje (KLASIUS-P-16)

0314 sociologija in študiji kultur

0532 geoznanosti

Vpisni pogoji

V doktorski študijski program Geografija se lahko vpiše:

a) kdor je diplomiral na študijskem programu 2. stopnje;

b) kdor je diplomiral na dodiplomskem univerzitetnem študijskem programu (študijski program sprejet pred 11. 6. 2004);

c) kdor je diplomiral na študijskem programu za pridobitev specializacije in je kandidat pred tem končal visokošolski strokovni študijski program (študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004), če pred vpisom opravi študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija. Študijske obveznosti v obsegu od 30 do 60 kreditnih točk (ECTS) določi pristojna komisija UP FHŠ na podlagi individualne vloge kandidata in pri tem upošteva področje predhodnega študija. Predpisane obveznosti kandidat opravi pred vpisom v doktorski študijski program;

d) kdor je diplomiral na enovitem magistrskem programu, če je ovrednoten s 300 kreditnimi točkami po ECTS in je trajal 5 let;

e) kdor je diplomiral na primerljivem študijskem programu v tujini, po katerem je kandidatu, skladno z zakonom, priznana pravica do nadaljevanja izobraževanja v študijskem programu.

Pogoji za izbiro v primeru omejitve vpisa:
V primeru omejitve vpisa se pri izbiri kandidatov za vpis upošteva:

1) povprečna ocena vseh učnih enot na predhodnem študiju (50 %),

2) ocena, dosežena na ustnem izbirnem izpitu (intervju) pred komisijo (50 %).

Obveznosti izbirnega izpita se lahko v obsegu do 30 % nadomestijo z dosežki na znanstvenem in strokovnem področju, ki so razvidni iz vloge kandidata za vpis na študij (osnovni podatki o kandidatu).

Pridobljene kompetence in znanja

V okviru doktorskega študijskega programa 3. stopnje Geografija bodo študenti razvili naslednje splošne kompetence:

visoko zavezanost profesionalni etiki, delovanje v skladu z etičnimi normami ter zmožnost kritičnega in samokritičnega mišljenja ter presoje, ki bosta pripomogla k objektivnosti doseženih rezultatov v vseh delovnih okoljih;
sposobnost samostojnega opravljanja visoko zahtevnih strokovnih nalog, upravljanja zahtevnih delovnih sistemov, sinteza pridobljenega znanja in njegova uporaba pri reševanju konkretnih problemov, usklajevanje delovnih nalog ter izbira ustreznih metod in načinov dela;
obvladovanje širokega spektra metodoloških orodij (kvantitativnih in kvalitativnih) za samostojno izvajanje, koordiniranje in organiziranje raziskav ter sposobnost izpopolnjevanja obstoječih ter razvijanja novih raziskovalnih metod in tehnik;
avtonomnost in samoiniciativnost pri raziskovalnem delu ter usposobljenost za samostojno vodenje najzahtevnejših znanstveno-raziskovalnih temeljnih in aplikativnih projektov;
sposobnost sodelovanja in dela v skupini pri opredelitvi problema, analizi, zastavljanju ciljev in hipotez ter uresničevanju zastavljenih nalog na raziskovalnih projektih ali vodenju delovnih sistemu, pripravljenost na sodelovanje, upoštevanje mnenj drugih in izpolnjevanje dogovorjenih nalog v okviru delovne skupine, sposobnost reševanja konfliktov;
razvoj komunikacijskih sposobnosti in spretnosti ustrezne komunikacije raziskovalnih dosežkov, odlična sposobnost pisnega in govornega izražanja o predlaganih rešitvah ali raziskovalnih dosežkih (oblikovanje samostojnih pisnih izdelkov) ter spretnosti jasnega, sinteznega, aktivnega in argumentiranega javnega predstavljanja, utemeljevanja, prepričevanja;
sposobnost navezovanja stikov znotraj delovnega okolja, organizacije in izven, obvladovanje formalnih in neformalnih oblik medosebne profesionalne komunikacije;
vrednote stalnega osebnega in strokovnega razvoja in napredovanja ter delovanja po načelih trajnostnega razvoja.

Predmetno-specifične kompetence

Pridobljene predmetno-specifične kompetence doktorandu omogočajo neposredno uporabo specialističnega znanja, veščin in vrednot. Razvijejo se med časom študija skozi različne oblike in metode poučevanja.

Predmetne kompetence so navedene pri vsakem učnem načrtu v rubriki »cilji in kompetence«. Predmetno-specifične kompetence študentov ob zaključku študija se glede na izbor izbirnih predmetov lahko nekoliko razlikujejo. Glavne predmetno-specifične kompetence, ki jih razvijamo s predlaganim programom, pa lahko strnemo v naslednjih točkah:

poznavanje teoretskega in metodološkega koncepta geografije, predmeta njenega preučevanja ter široko, kritično in refleksivno razumevanje geografske vede, njenega družbenega pomena ter razvoja;
obvladovanje sodobnih raziskovalnih metod in tehnik geografske vede;
vpogled v razvoj sodobne soodvisnosti med različnim naravnimi, družbenimi in prostorskimi sistemi ter razumevanje součinkovanja različnih pokrajinskih dejavnikov na pokrajinsko stvarnost;
usposobljenost za razlaganje in vrednotenje naravnih in družbenih geografskih pojavov ter analizo in kritično presojo aktualnih naravnih, družbenih in političnih dogodkov ter;
znanje in razumevanje temeljnih problemov in procesov sodobne geografije in medsebojno navezavo ter razmerja do njenih poddisciplin v obvladovanju in usmerjanju trajnostnega razvoja;
poznavanje področja varovanja in razvoja kompleksnih družbenih in naravnih prostorov, kot so obalna in obmejna območja, Sredozemlje in druga območja naravnega in kulturnega stika;
usposobljenost za planiranje sonaravnih razvojnih možnosti v Sloveniji in Evropi ter implementacijo trajnostnega razvoja;
usposobljenost za razumevanje okoljskih (tudi podnebnih) sprememb in naravnih nesreč;
znanje in razumevanje na področju razvoja in problemov polj politične geografije in geografije globalizacije;
znanje in razumevanje značilnosti geografije turizma ter geografije prometa;
znanje in razumevanje aplikativnih možnosti geografije na področju specialističnega obvladovanja različnih geografsko relevantnih področij;
znanje in razumevanje geografije marginalnosti.

Možnosti zaposlitve

Študijski program doktorantom odpira odlične osnove za delo v znanstvenih in univerzitetnih ustanovah, za vodenje raziskovalnega dela in za usmerjanje politike v zvezi z družbenimi, okoljskimi in prostorskimi pojavi, medetničnimi odnosi, razumevanju sodobnih okoljskih sprememb in mednarodnim povezovanjem.

Dodiplomski in podiplomski študij Geografije na Fakulteti za humanistične študije mi je dal svobodo, da sem si študij oblikovala po svojih željah in iz njega potegnila največ, kar sem lahko. Širok nabor izbirnih predmetov mi je razširil obzorje, hkrati pa mi je dal tudi vpogled kako raznolika je lahko geografija kot veda, saj sem svoje znanje lahko prepletala tudi z drugimi vedami na fakulteti. Teoretično znanje je bilo vedno podkrepljeno s praktičnimi kabinetnimi in terenskimi vajami, ki so poleg strokovne plati poskrbeli za spoznavanje in navezovanje novih stikov. Dostopnost in odprtost profesorjev je izjemno močno vplivala tudi na odločitev o izbiri poklicne poti in nadaljevanju študija na podiplomski stopnji.

DR. MANCA VOLK BAHUN

Strokovnoraziskovalna sodelavka in kartografka, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU), Geografski inštitut Antona Melika

Te morda zanima drug program?