doktor / doktorica znanosti (dr.)

10 (SOK), 8/2 (EOK), tretja stopnja

Program traja 3 leta (6 semestrov), študent pridobi 180 ECTS (60 za letnik).

0288 interdisciplinarne izobraževalne aktivnosti/izidi, pretežno umetnost in humanistika

V doktorski študijski program Upravljanje kulturnih virov in arhivov se lahko vpiše:

a) kdor je diplomiral na študijskem programu 2. stopnje;

b) kdor je diplomiral na dodiplomskem univerzitetnem študijskem programu (študijski program sprejet pred 11. 6. 2004);

c) kdor je diplomiral na študijskem programu za pridobitev specializacije in je kandidat pred tem končal visokošolski strokovni študijski program (študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004), če pred vpisom opravi študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija. Študijske obveznosti v obsegu od 30 do 60 kreditnih točk (ECTS) določi pristojna komisija UP FHŠ na podlagi individualne vloge kandidata in pri tem upošteva področje predhodnega študija. Predpisane obveznosti kandidat opravi pred vpisom v doktorski študijski program;

d) kdor je diplomiral na enovitem magistrskem programu, če je ovrednoten s 300 kreditnimi točkami po ECTS in je trajal 5 let;

e) kdor je diplomiral na primerljivem študijskem programu v tujini, po katerem je kandidatu, skladno z zakonom, priznana pravica do nadaljevanja izobraževanja v študijskem programu.

V primeru omejitve vpisa se pri izbiri kandidatov za vpis upošteva povprečna ocena izpitov na predhodnem študiju (50%) in ocena zaključnega dela (50%).

Pogoji za neposredni vpis v 2. letnik

a) diploma na študijskih programih za pridobitev magisterija znanosti (sprejet pred 11. 6. 2004) ali

b) diploma na študijskih programih za pridobitev specializacije in je kandidat pred tem končal program za pridobitev univerzitetne izobrazbe.

Ob vpisu se kandidatom skladno z zakonom prizna 60 kreditnih točk po ECTS. Prošnjo za prehod obravnava pristojna komisija UP FHŠ. Prehod se opravi na podlagi priznavanja izpitov, ki jih je kandidat opravil v predhodnem študijskem programu. Pri tem se upošteva skladnost učnih vsebin (predmeti in druge sestavine študijskega programa) iz kandidatovega predhodnega študija z učnimi vsebinami doktorskega programa ter primerljivost obsega predmetov v kreditnih točkah.

V primeru omejitve vpisa se pri izbiri kandidatov za vpis upošteva povprečna ocena izpitov na predhodnem študiju (50%) in ocena zaključnega dela (50%).

Uspeh na izpitu se ocenjuje z ocenami:

10 (odlično); 9 (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami); 8 (prav dobro: solidni rezultati); 7 (dobro); 6 (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem); 5–1 (nezadostno). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).

Študenti, ki imajo v študijskem letu dodeljen poseben status (status študenta s posebnimi potrebami, status športnika, status umetnika/kulturnika ali status študenta s priznanimi zaslugami zaradi obštudijskih dejavnosti), v višji letnik lahko napredujejo z opravljenimi manj KT. O vpisu odloča Komisija za študentske zadeve.

Na osnovi utemeljenega razloga je možen izjemni vpis v višji letnik s pridobljenimi 42 KT tekočega letnika ter vsemi opravljenimi obveznostmi nižjega letnika. O izjemnem vpisu v višji letnik odloča Komisija za študentske zadeve UP FHŠ, ki lahko študentu določi še morebitne druge pogoje za izjemni vpis.

Kot utemeljeni razlog za izjemni vpis se šteje z javno listino izkazano:

• rojstvo otroka v času tekočega študijskega leta (priložiti rojstni list otroka);
• daljša bolezen, ki traja neprekinjeno najmanj dva meseca v času predavanj ali najmanj en mesec med junijskim in septembrskim izpitnim obdobjem tekočega študijskega leta (priložiti zdravniško potrdilo osebnega zdravnika ter izvide specialista);
• izjemne družinske in socialne okoliščine (priložiti potrdila, ki jih izdajajo pooblaščeni zavodi – socialni, zdravstveni, pokojninski, za zaposlovanje ipd. – s katerimi študent utemeljuje izjemne okoliščine);

K prošnjam za izjemni vpis mora študent priložiti dokazila, s katerimi dokazuje utemeljene razloge za izjemni vpis. Potrdila, v katerih ni navedenega daljšega časovnega obdobja bolniške odsotnosti študenta, se ne upoštevajo kot ustrezno potrdilo za izjemni vpis v višji letnik.

Študijski program je interdisciplinarno zastavljen. Vključene so različne discipline, kot so zgodovina, arhivistika, konservatorstvo, muzeologija in bibliotekarstvo. Zasnovan je kot sodelovanje strok, ki se ukvarjajo s preučevanjem, varovanjem in upravljanjem kulturne dediščine, pri čemer so v pedagoški proces vključeni tako teoretski vidiki preučevanja kot tudi prenos znanj za aplikativno rabo v ustanovah, ki se ukvarjajo z upravljanjem in varovanjem, promocijo in trženjem dediščine in arhivov.

Pridobljene kompetence:

• Temeljito poznavanje zvrsti kulturne dediščine.
• Celostno in interdisciplinarno ovrednotenje kulturnih virov in kulturne dediščine.
• Poznavanje metod in vidikov obravnave posameznih primerov dediščine s stališča upravljanja in sonaravno usmerjenega gospodarstva.
• Poznavanje načel, sistemov in modelov upravljanja kulturne dediščine.
• Celostni in interdsciplinarni pristop pri snovanju rešitev za upravljanje kulturne dediščine.
• Samostojno raziskovalno delo in samostojna kritična analiza o problematiki.

Pridobljena naziv in izobrazba omogočata zaposlitev v okviru nacionalnih, pokrajinskih in tematskih muzejev, v enotah Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, visokošolskih in raziskovalnih institucij, v različnih medijih (kulturna uredništva na televizijah, radijskih postajah, časopisih in revijah), v javni upravi, v turistični dejavnosti, v nevladnih organizacijah ter samozaposlitev v kulturi in znanosti.

Poklici in ustanove, v katerih se lahko diplomanti zaposlijo:

• izobraževalne institucije,
• kulturni delavec v:
• nacionalnih, pokrajinskih in tematskih muzejih ter arhivih,
• območnih enotah Zavoda za varstvo kulturne dediščine,
• časopisnih, televizijskih in radijskih uredništvih,
• založništvu, oglaševalskih agencijah, kulturnih ustanovah (gledališča, knjižnice, kulturni centri …),
• samozaposlitev v kulturi in znanosti.