AID HCH – Presežek pri razvoju humanistike in kulturne dediščine z umetno inteligenco
Umetna inteligenca se vse pogosteje uporablja v znanstvenem raziskovanju, zlasti v naravoslovju, inženirstvu in medicini, a v veliko manjši meri na področju humanistike. Glavni cilji projekta so zato (1) zapolniti omenjeno vrzel v razumevanju potenciala umetne inteligence v raziskavah humanistike in kulturne dediščine, (2) razviti nove metodološke in teoretične okvire ter (3) opredeliti etične in pravne vidike, ki bodo omogočili učinkovitejšo in primerno uporabo umetne inteligence na teh področjih. Posebej pomemben je podatek, da Slovenija na tem področju nekoliko zaostaja, kar je deloma posledica specifičnih kulturnih in jezikovnih značilnosti.
V aktivnosti projekta AID HCH bodo zajeli naslednje raziskovalne izzive:
- Razumevanje preteklosti: delovno intenzivno vrednotenje velikega števila razpršenih virov podatkov je doslej omejevalo zgodovinske raziskave zapletenih, a pomembnih tem, kjer je pomanjkanje raziskovalnih zmogljivosti pereč problem.
- Pripovedovanje sedanjosti: kompleksnost umetniških tehnik v kombinaciji z zapleteno sestavo predmetov kulturne dediščine otežuje njihovo pripoved. Ključnega pomena je iskanje novih načinov za združevanje metodološko raznolikih naborov podatkov v smiselne pripovedi o predmetih.
- Napovedovanje prihodnosti: preventivno konserviranje zahteva kompleksno vrednotenje različnih naborov podatkov o notranjem in zunanjem okolju, zato se odločitve pogosto sprejemajo retroaktivno. S pomočjo umetne inteligence bomo razvili nove metode napovednega vzdrževanja dediščine.
Projekt bo pomemben korak k premagovanju teh izzivov z razvojem referenčnega slovenskega humanističnega in dediščinskega podatkovnega prostora (SHHDS). S tem bodo pripomogli k razvoju digitalnih raziskovalnih infrastruktur za potrebe slovenskih vozlišč Evropske raziskovalne infrastrukture za dediščinsko znanost (E-RIHS), Evropske raziskovalne infrastrukture za jezikovne vire in tehnologije (CLARIN) in Evropske digitalne raziskovalne infrastrukture za umetnost in humanistiko (DARIAH).
AID HCH je triletni projekt, ki bo začel teči s 1. januarjem 2025 in ga financira Agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Slovenije (1,5m euro). Partnerske organizacije so poleg UP Fakultete za humanistične študije, še Univerza v Mariboru (Filozofska fakulteta, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Pravna fakulteta, Fakulteta za strojništvo), Narodna in univerzitetna knjižnica, Univerzitetna knjižnica Maribor, Univerza v Ljubljani (Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo), Zavod za gradbeništvo Slovenije in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Vodja projekta na UP FHŠ je izr. prof. dr. Gregor Pobežin.
Ženski narodni aktivizem: delovanje ženskih podružnic Družbe sv. Cirila in Metoda na slovenskih narodnih mejah
Projekt bo obravnaval javno vlogo žensk v procesu narodne afirmacije ter vzpona narodnih gibanj na primeru delovanja organizacije Družbe sv. Cirila in Metoda (CMD). Ob tem se bo osredotočil na vprašanja vezana na žensko javno delovanje v nacionalističnem in narodno-obrambnem okolju s poudarkom na CMD, na vpliv tovrstnega angažiranja pri emancipaciji ter na dinamiko sobivanja in stikov različnih narodnostnih skupin na prehodu iz 19. v 20. stoletje. Dežele, kjer je v obdobju Avstro-Ogrske živelo slovensko prebivalstvo, je zaznamovala etnična heterogenost, saj je šlo za prostor, kjer so sobivale, poleg slovenske še nemška, furlanska in italijanska narodna skupnost. Narodne elite vseh omenjenih skupnosti so za dosego narodne afirmacije in uveljavljanje svojih političnih, kulturnih, izobraževalnih in ekonomskih zahtev ustanavljale narodne organizacije, del katerih so bile tudi samostojna ženska društva.
Pri preučevanju večnarodnostnega okolja tako v srednjeevropskem kot evropskem okviru je vloga žensk v določenih segmentih še pomanjkljivo upoštevana ali neraziskana. Poleg podrobnejših specifik ženskega delovanja v slovenskem okvirju, manjka tudi primerjava in podrobnejše razumevanje vplivov podobnih organizacij, ki so jih ustanavljale narodne elite v italijanskem, nemškem, hrvaškem ali češkem prostoru.
Projekt bo zajel te slabo poznane in spregledane vidike ter na podlagi empiričnih raziskav, v povezavi s sodobnimi metodološkimi pristopi, ponudil izviren primerjalni model za nova spoznanja, ki bodo relevantna tudi za evropski in širši kontekst. Analizirani bodo različni viri (arhivski, publicistični, objavljeni spomini in korespondence), ki bodo pridobljeni v arhivih in knjižnicah doma in v Avstriji ter Italiji. Osrednja raziskovalna vprašanja se bodo navezovala na povezave med delovanjem v narodnih društvih in emancipacijo žensk, družbene mreže narodnih aktivistk, razlike in značilnosti javnega delovanja žensk v društvih na narodnostnih mejah in na narodno bolj homogenih območjih. Vključen bo tudi transnarodnostni vidik, ki bo zajel dinamiko odnosov s sorodnimi društvi, ki so delovala v okviru nemške/italijanske skupnosti. Pripravljenih bo več študij primerov, ki se bodo prostorsko in vsebinsko osredotočila na specifična območja, ki so bila v 19. in v začetku 20. stoletja del habsburškega imperija, danes pa so razdeljena med Republiko Slovenijo, Republiko Avstrijo in Republiko Italijo. Projekt bo predstavljal za slovensko humanistično znanost novost, saj je zgodovina žensk v slovenskem prostoru, predvsem na mejnih in perifernih območjih, še sorazmerno slabo poznana in raziskana. Poleg analize vplivov na žensko emancipacijo, se bo projekt podrobno posvetil ženskemu delovanju na narodnostnih mejah, kar bo pripomoglo k boljšemu razumevanju narodnostnih razmerij, dinamik, povezav in konfliktov v obmejni regiji v preteklosti, ki so pomembne tudi iz vidika razumevanja današnjih odnosov v obmejnih prostorih (Slovenija-Italija, Slovenija-Avstrija). Tematike bodo obravnavane in predstavljene v različnih oblikah (znanstveni članki, mednarodna konferenca, konferenčni zbornik, razstava) bodo referenčne in zanimive za slovensko ter mednarodno znanstveno skupnost, hkrati pa tudi za splošno javnost. Vodilni partner je Inštitut za narodnostna vprašanja, vodja projekta na UP FHŠ pa je izr. prof. dr. Petra Kavrečič Božeglav.