Ivan Smiljanić je na UP Fakulteti za humanistične študije zagovarjal doktorsko disertacijo z naslovom »Stečaji na Slovenskem med letoma 1868 in 1941« pod mentorstvom prof. dr. Žarka Lazareviča.
Povzetek doktorske disertacije:
Disertacija obravnava pereč gospodarski problem stečajev v slovenskem prostoru v obdobju Avstro-Ogrske in medvojne jugoslovanske kraljevine. V prvem delu je predstavljen razvoj stečajne zakonodaje obeh držav. Drugi del analizira potek stečajnih postopov v praksi, kot se kaže iz ohranjenega arhivskega gradiva, in stečajna statistika, zbrana za približno 2200 dokumentiranih postopkov. Zadnji del analizira takratni javni diskurz o stečajih in zadolženosti, ko je v splošnem veljalo, da je finančni polom posledica nesposobnosti ali goljufivosti zadolženca, ne pa slabih gospodarskih razmer.
Arianna Carta je na UP Fakulteti za humanistične študije zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom »Izvori ženske družbene moči na Sardiniji« pod mentorstvom izr. prof. dr. Katje Hrobat Virloget.
Povzetek doktorske disertacije:
V tej raziskavi je Arianna Carta poskušala z interdisciplinarno analizo preveriti izvor ženske moči na Sardiniji in poudariti zlasti materialno in simbolno kontinuiteto ženske moči z raziskovanjem vloge žensk v sveti sferi, od analize ljudskih izročil in legend do obredov, povezanih z življenjskim ciklom, in analize artefaktov iz prazgodovine. Hkrati je raziskovala akademske pripovedi, povezane z družbeno vlogo žensk skozi čas, ki so bile raziskane tako na etnografskem kot na arheološkem področju.
Metka Malčić je na UP Fakulteti za humanistične študije zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom »Upravljanje različnosti in poučevanje/učenje italijanskega jezika kot manjšinskega jezika: predlog učnega gradiva za soočanje z novimi izzivi kompleksnih družb« pod mentorstvom prof. dr. Nives Zudič Antonič in somentorstvom doc. dr. Jerneja Vičiča.
Povzetek doktorske disertacije:
V doktorski nalogi smo se posvetili teoretični in empirični raziskavi na področju poučevanja in učenja italijanskega jezika kot J2 v srednjih šolah na območju slovenske Istre. Namen raziskave je bil ugotoviti, kakšen je odnos učiteljev in dijakov do poučevanja/učenja italijanskega jezika, vzgoje za različnost in uporabe novih tehnologij. Na podlagi izsledkov smo pripravili inovativno didaktično gradivo, s katerim bi lahko dijakom približali aktualne teme, drugačen način dela in uporabo IKT ter tako razvijali ključne kompetence za vseživljenjsko učenje.
Maria Rosaria Graziano je na UP Fakulteti za humanistične študije zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom »Vključevanje tujih učencev in upravljanje šole v večkulturnem okolju na območju Minturno-Scauri: predlog za lokalni referenčni model« pod mentorstvom prof. dr. Nives Zudič Antonič in somentorstvom prof. dr. Roselle Tomassoni.
Povzetek doktorske disertacije:
Raziskava se osredotoča predvsem na italijansko šolstvo in na politike medkulturnega vključevanja, kjer je vloga ravnatelja šole strateška. V raziskavo sta bili vključeni dve večstopenjski šoli iz regije Lazio: šoli, ki sta primerljivi glede značilnosti prisotnosti mladoletnih migrantov, medkulturnosti in večjezičnosti. Cilj doktorske disertacije je bila zasnova modela vključevanja tujih učencev v sistem izobraževanja, ki zajema vrsto smernic, temelji na vključevalnih politikah ter je izvedljiv, inovativen in ponovljiv. Pri tem mora upoštevati potrebe posameznega šolskega okolja in biti uporaben za ravnatelje lokalnih osnovnih šol.
Rok Kobal je na UP Fakulteti za humanistične študije zagovarjal doktorsko disertacijo z naslovom »Analiza vitalnosti in percepcije italijanskega jezika med mladimi na dvojezičnem območju slovenske Istre ter proučitev strategij za njuno izboljšanje na podlagi modela treh partnerjev« pod mentorstvom izr. prof. dr. Mojce Kompara Lukančič in somentorstvom prof. dr. Nives Zudič Antonič.
Povzetek doktorske disertacije:
Doktorska disertacija se sprva osredotoči na položaj italijanskega jezika vzdolž slovenske obale, osvetli razloge za padec njegove priljubljenosti ter situacijo primerja z vedno večjo prevlado angleščine. V drugem delu se naloga usmeri v proučitev pogojev, potrebnih za uporabo jezika (to so zmožnost, priložnost in želja), ter ugotavlja, kakšna je stopnja vitalnosti italijanskega jezika med mladimi danes. Zadnji del zajema predstavitev primerov dobre prakse in odzivnega načrta na podlagi modela treh partnerjev, ki za uspešno revitalizacijo določenega jezika predvideva nenehno sodelovanje oblasti, izobraževalnega sistema in družbe.
Annalisa Brichese je na UP Fakulteti za humanistične študije zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom »Didaktika italijanščine kot J2 za začetnike v formalnem učnem okolju v sklopu centrov za izobraževanje odraslih« pod mentorstvom izr. prof. dr. Fabia Caona in somentorstvom prof. dr. Nives Zudič Antonič.
Povzetek doktorske disertacije:
Tema doktorske disertacije je poučevanje italijanščine kot J2 pri odraslih, ki so nepismeni v J1 in/ali so nižje izobraženi. Na podlagi rezultatov, ki jih je pridobila z izvedbo ž učeče, in opredelila profil ter specifične didaktične kompetence učitelja, ki opismenjuje nepismene v J1 in/ali nižje izobražene odrasle. Na podlagi analize in triangulacije pridobljenih podatkov v okviru študije primera je doktorantka pridobila tudi jasnejši vpogled v trenutno stanje na področju formalnega učenja italijanščine kot drugega jezika (J2) pri odraslih, ki so nepismeni in/ali imajo nizko stopnjo izobrazbe v maternem jeziku (J1). Na podlagi rezultatov, ki jih je pridobila z analizo podatkov, je oblikovala smernice za kakovostnejše poučevanje italijanščine v večjezičnih in večstopenjskih tečajih na ravni pred-A1.
Vesna Vojvoda Gorjan je na UP Fakulteti za humanistične študije zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom »Italijanščina kot drugi jezik: vpliv izpostavljenosti jeziku med poukom na sporazumevalno zmožnost. Primer 5. razredov slovenskih osnovnih šol na dvojezičnem območju« pod mentorstvom doc. dr. Helene Bažec.
Povzetek doktorske disertacije:
Osnovni namen raziskave je ugotoviti, v kolikšni meri učitelj z rabo ciljnega jezika pri pouku italijanščine kot J2 vpliva na razvoj sporazumevalne zmožnosti v tem jeziku pri učencih. V ta namen smo v raziskavo vključili učence 5. razreda osnovnih šol s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju slovenske Istre. Z raziskavo smo potrdili hipotezo, da bodo učenci, ki so med poukom izpostavljeni ciljnemu jeziku, bolje razvili svojo sporazumevalno zmožnost v italijanščini kot J2. S svojimi ugotovitvami spodbujamo učitelje italijanščine kot J2 k aktivni rabi jezika pri pouku ter vključitev učencev v avtentično dvojezično okolje.
