Raziskovalci bodo v okviru projekta dokumentirali kemijsko in izotopsko (Sn, Pb) sestavo bronastih artefaktov, da bi opredelil spreminjajoče se vzorce izmenjave kovin od sredine drugega do sredine prvega tisočletja (1600–450 pr. n. št.) v Karpatskem bazenu, vključno s ključnimi vstopnimi in izstopnimi točkami v ta prostor. Temeljni namen tega nabora podatkov je zagotoviti empirične podatke za testiranje predlaganih modelov o naravi trgovskih mrež za kositer in njihov odnos do kulturnega razvoja.
Izum in širitev metalurgije brona sta predstavljala edinstven primer predmoderne hiperregionalne medsebojne povezanosti po Evraziji zaradi potrebe po pridobivanju nelokalnega bakra in kositra. Karpatska nižina je bila eno takšnih ključnih stičišč, kjer se prekrivajo sfere srednje Evrope, južne Skandinavije, južne stepe, Balkana in Egejskega prostora. Dostop do kovin v bronasti dobi je imel enak gospodarski pomen kot nafta in plin v našem sodobnem svetu.
Glede na redkost kositrovih rud in njihovo heterogenost porazdelitve po Evraziji lahko trdimo, da je pojav kositrovega brona pospešil medsebojno povezljivost, ker je zahteval nadregionalno usmerjeno trgovino, razširitev regionalnih trgovinskih sfer interakcije in okrepitev omrežij za zadovoljevanje bistvenih potreb.
Raziskovalci bodo posebno posvetili preučevanju kositra in bakra, dveh ključnih kovin za izdelavo brona, ki sta imeli v bronasti dobi podoben gospodarski pomen kot nafta in plin danes. Raziskava bo osvetlila, kako so potrebe po teh kovinah spodbudile širjenje trgovskih mrež in povezovanje različnih regij Evrazije, od srednje Evrope do Balkana in Egejskega prostora.