Dediščina kulturnih poti, mreženja in povezav je bila tema letošnjih Dnevov evropske dediščine. Lošinjski muzej je v sodelovanju z Fakulteto za humanistične študije Univerze na Primorskem in v okviru mednarodnega raziskovalnega projekta Osor onkraj mita, v Arheološki zbirki Osor organiziral tematski dogodek Arheološka dediščina Osorja v kulturnih mrežah starega sveta. Namen tega dogodka je bil tisočletno dediščino Osorja predstaviti širši javnosti in s tem prispevati k promociji in prepoznavanju ustaljenih vrednot dediščine v programu, katerega se je udeležilo več kot 120 ustanov na Hrvaškem.
Ob tej priložnosti je bila odprta razstava Novi najstarejši grobovi Osorja, na kateri so razstavljeni sodobno odkriti grobovi in njihovi konteksti iz različnih pozicij znotraj ter izven Osorja iz časa železne dobe, oz. prvega tisočletja pr. n. št. Osebni predmeti, večinoma nakita in noše, so izjemno pomembni za razumevanje dinamične preteklosti in bogate dediščine tega posebnega mesta, tako v kulturnem prostoru regije Kvarnerja, kot tudi v nadregionalnih povezavah širšega jadranskega in sredozemskega zgodovinskega okolja. Predvsem razkošni in eksotični predmeti so kazalniki statusa, moči in ugleda prebivalcev železnodobnega Osorja, vendar so tudi priča individualne in kolektivne zgodovine ter identitete tega prostora.
Po otvoritvi so sledila predavanja, najprej direktorice Lošinjskega muzeja Zrinke Ettinger Starčić, ki se je predstavila s predavanjem Arheološka dediščina Osorja, sledila pa sta izr. prof. dr. Martina Blečić Kavur s prispevkom Trajna povezava osorskih grobov in izr. prof. dr. Boris Kavur s prispevkom Arheološki predmeti iz Osorja kot odsev mnogih mrež preteklosti.
Razstava, ki domuje v eni od najstarejših muzejskih zbirk na Hrvaškem, bo na ogled do 17. februarja 2025.
