Uvod v Dneve humanistike je bila delavnica na temo kreativnega razmišljanja, ki jo je izvedla študentka Oddelka za medijske študije Lana Milovanović v okviru predmeta Uvod v politologijo. Udeleženci so se preizkusili v ustvarjanju lastnih kampanj, njihove inovativne zamisli pa so jasno pokazale na globoko razumevanje in spretno uporabo informacijsko-komunikacijskih tehnologij v kontekstu oblikovanja promocijskih kampanj.
Ponedeljkovo dogajanje se je v poznih popoldanskih urah nadaljevalo z razpravo Kakšno znanost potrebujemo za izhod iz mnogoterih kriz, ki je potekala v soorganizaciji Časopisa za kritiko znanosti, Radia NOR in Socialistrskega bralnega krožka. Dogodek je minil v znamenju temeljnih družbenih vprašanj, dinamičnih političnih razprav in razsvetljujočih znanstvenih dognanj za krepitev demokratične in moralne družbe.
Umetna inteligenca je s pomočjo medijev v zadnjem obdobju v očeh javnosti dokončno prešla iz znanstvene fantastike v resničnost. Njena prisotnost v vseh segmentih vsakdanjega življenja je nedvomno povod za številne razprave. Eni od takšnih razprav so udeleženci lahko prisluhnili na torkovi okrogli mizi Pamet brez meja: umetna inteligenca, človek in prihodnost. Na okrogli mizi, ki jo je povezoval dr. Primož Turk, so dr. Ernest Ženko (UP FHŠ), dr. Ana Beguš (UP FHŠ) in dr. Igor Bijukič (Pedagoški inštitut) spregovorili o tem o etičnih vidikih umetne inteligence, razmerju med umetno in naravno inteligenco ter njeno vlogo v širšem družbenem kontekstu. Kot je poudaril dr. Ženko: »Gre namreč za stroje, ki počnejo nekaj, kar počnemo tudi mi. Njihova osnovna značilnost je torej, da izvajajo operacije, ki jih izvajamo tudi ljudje in smo zaradi tega inteligentni. Pri tem pa izpolnjujejo še en pogoj, in sicer, da se znajo učiti«. Dr. Beguš je temu dodala še, da tovrstne tehnologije zelo hitro presežejo človeško raven in so zato bolj zmogljive.
Dneve humanistike smo v sredo nadaljevali z okroglo mizo Ali si mediji želijo medijsko pismenih uporabnikov? Odgovor na to vprašanje so z moderatorko Tjašo Škamperle iskali pomočnik direktorja Radia Slovenija Matej Praprotnik, raziskovalka medijske pismenosti in urednica Časorisa dr. Sonja Merljak Zdovc in dr. Zoran Medved z Oddelka za medijske študije Fakultete za humanistične študije. Beseda je tekla predvsem o kritičnem in učinkovitem ukvarjanju z informacijami v medijih, tem, ali so mladi uporabniki medijev v prednosti, ker so se rodili v digitalni dobi, ter kako in kje lahko uporabniki izražajo kritiko do medijev.
V popoldanskem terminu je sledila še okrogla miza Čakajoč Godota: pot do sodobne medijske zakonodaje, na kateri so sodelovali Boris Bergant, Špela Stare in dr. Sandra Bašić Hrvatin.
Študentka Oddelka za slovenistiko Arjana Cah se je na včerajšnjem dogodku pogovarjala z Dragom Mislejem Mefom, glasbenikom, brez katerega bi bila slovenska glasbena scena precej drugačna. Mef ni le glasbena legenda, temveč tudi iskriv sogovornik, poln zanimivih zgodb.
Z virtualnim predavanjem Žival iv prazgodovinski umetnosti 4 se je danes tudi uradno sklenil program letošnjih Dnevov humanistike. Dr. Miloš Spasić iz Muzeja grada Beograda je predstavil temo Živali kot družbeni dejavniki v poznoneolitski vinčanski kulturi, dr. Aleksandra Papazovska iz Arheološkega muzeja Severne Makedonije je nadaljevala s predavanjem Zoomorfna ikonografija kot likovni in religiozni izraz na pajonskih bronastih predmetih, sledilo je predavanje dr. Ivana Drnića iz Arheološkega muzeja v Zagrebu, ki je približal temo Upodobitve živali v kontekstu halštatske in mlajše železnodobne kulture v celinski Hrvaški. Cikel gostujočih predavanj je moderirala izr. prof. dr. Martina Blečić Kavur, sodelavka Oddelka za arheologijo in dediščino UP FHŠ ter s predavanjem Konj v vizualni umetnosti železne dobe zaključila dogodek in letošnje Dneve humanistike.
