Zbrane sta uvodoma nagovorili rektorica Univerze na Primorskem prof. dr. Klavdija Kutnar in dekanja Fakultete za humanistične študije prof. dr. Irena Lazar, ki sta izpostavili pomen vključevanja vprašanj enakosti spolov v akademski prostor ter nujnost spodbujanja interdisciplinarnega sodelovanja pri oblikovanju in izvajanju praks, ki zagotavljajo enakopravnost in pravičnost za vse posameznike.
V nadaljevanju je doc. dr. Tadej Praprotnik moderiral prvo sekcijo z naslovom Spoli v univerzitetnem okolju. Prof. dr. Vlado Kotnik je v svoji predstavitvi pojasnila, da so danes univerze pod pritiskom ideoloških napadov na akademsko področje študijev spolov, kar pa ne pomeni le poskus spodkopavanja omenjene discipline, temveč tudi demokratičnega družbenega reda, integritete akademskega sveta, avtonomije univerz in politike enakosti spolov. Zatem je doc. dr. Marko Gavrilovski Tretjak analiziral, kako mikroagresije v univerzitetnem okolju, povezane z razredom, spolno identiteto in usmerjenostjo, vplivajo na LGBT+ študente, ter predlagal ukrepe za izboljšanje inkluzivnosti in enakih možnosti na univerzah.
Inž. dr. Jana Mazancova, prof. dr. Štefan Bojnec in inž. dr. Julianna Kobolak so poudarili, da je Načrt enakosti spolov (NES) v akademskih krogih ključen za spodbujanje enakosti, vendar je njegov uspeh odvisen od dobrega vključevanja vseh vključenih strani, izboljšanja sodelovanja in razvoja učinkovitih komunikacijskih strategij. Prvo sekcijo posveta je prof. dr. Alenka Janko Spreizer zaključila z izpostavitvijo premika v študijah spolov, ki zdaj vključujejo tudi feministične pristope romskih znanstvenic,, s posebnim poudarkom na raziskavah o ženskah in LGBT+ skupnostih v večinoma patriarhalnih romskih družbah.
Sledila je sekcija Spoli v vsakdanjem življenju. Doc. dr. Irena Weber je raziskovala, kako geografske in spolne razlike vplivajo na identiteto in pripadnost v kontekstu potovanj. Svojo analizo je usmerila v vprašanje, kako intersekcionalne naracije oblikujejo odnose moči in vplivajo na družbene razlike v popotniških srečanjih, ki niso nevtralna, ampak so zgodovinsko pogojena. Sandi Horvat, magister kulturnega menedžmenta, je zatem izpostavil dejstvo, da romske skupnosti v Sloveniji še vedno ostajajo med najbolj marginaliziranimi, kljub velikim finančnim vložkom, ki so namenjeni njihovim izzivom. Poudaril je pomanjkanje vsebin v izobraževalnem sistemu, ki bi bodoče strokovne delavce poučevale o romski kulturi, zgodovini in jeziku. Doc. dr. Tadej Praprotnik je udeležencem predstavil neenakosti na področju spolne in seksualne identitete v kontekstu razvoja umetne inteligence in algoritmov, ki potencialno avtomatizirajo obstoječe neenakosti, reproducirajo binarizem in seksizem ter ustvarjajo nevidnost raznolikih življenjskih praks in identitet.
Na posvetu sta prof. dr. Štefan Bojnec in izr. prof. dr. Patricia Blatnik obravnavala nevarnosti, ki jih prinašajo lažne novice in dezinformacije, ki pomembno vplivajo na oblikovanje javnega mnenja o enakosti spolov. V nadaljevanju sta dr. Lut Mergaert in Panagiota Polykarpou predstavili model dejavnikov vpliva za dosego trajnostne enakosti spolov v raziskovalnih in visokošolskih okoljih, ki poudarja potrebo po strukturnih spremembah znotraj institucij.
V tretjo sekcijo Spoli v institucijah, je udeležence uvedel dr. Maxime Forest s predstavitvijo projekta RESET, ki si prizadeva preoblikovati pojmovanje znanstvene odličnosti, postavljajoč pod vprašaj merila akademskih zaslug ob obravnavanju spolne in drugih prekrivajočih se pristranskosti. V nadaljevanju so prof. dr. Katalin Tardos, dr. Enikő Virágh in dr. Veronika Paksi predstavile analizo formalne skladnosti Načrtov enakosti spolov (NES) z evropskimi smernicami v državah srednje in vzhodne Evrope, s posebnim poudarkom na področju ZTIM in KBZ, ter ugotovili vrzeli v vključevanju spolnega nasilja in specifičnih vprašanj za te discipline.
Na koncu tretje sekcije so inž. dr. Jana Mazancova, prof. dr. Štefan Bojnec in inž. dr. Julianna Kobolak izpostavili pomen projekta AGRIGEP in sodelovanja med univerzami pri oceni izvajanja Načrtov enakosti spolov (NES) v EU, s poudarkom na kmetijstvu in bioloških znanostih, kjer je nujno izboljšanje spolne zastopanosti in reševanje specifičnih izzivov za mlade kmetice ter raziskovalke.
Zbornik posveta v formatu PDF je dostopen na povezavi TUKAJ.
