Navdušenje nad zmogljivostjo umetne inteligence je težko prezreti, mnenja strokovnjakov o tem, ali bo umetna inteligenca svet rešila ali ga uničila, so deljena. Na okrogli mizi, ki jo je moderiral prof. dr. Ernest Ženko so se zbrali strokovnjaki, ki se tako ali drugače ukvarjajo z umetno inteligenco, njeno regulacijo, uporabo, vplivom, pozitivnimi in negativnimi platmi njene uporabe, ki lahko vključuje tudi odvisnost.
V razpravi so sodelovali dr. Pika Šarf, zaposlena pri informacijskem pooblaščencu kot svetovalka za mednarodne odnose in nekdanja raziskovalka na Inštitutu za kriminologijo, Lenart Motnikar, diplomant biopsihologije in kognitivne znanosti, dr. Primož Cigoj, ustanovitelj in direktor podjetja PC7, specializiranega za rešitve na področju umetne inteligence, Rok Gumzej, socialni pedagog, ki svoje strokovno znanje združuje s poznavanjem gamerskega sveta in svetuje čezmernim igralcem video iger in zasvojenim s tehnologijo.
Dr. Pika Šarf je v okviru razprave poudarila, da popularna kultura in znanstvena fantastika pogosto ponujata poenostavljene narative o umetni inteligenci, ki včasih zameglijo resnične nevarnosti in pasti, povezane s tehnologijo. »Tukaj imam v mislih predvsem tehnološki solucionizem, idejo, da bomo z algoritmi rešili vse družbene izzive, in pristranskost avtomatizacije, tendenco, da se ljudje preveč zanašamo na avtomatizirane odločitve,« je še dodala.
Bliskovit razvoj tehnologije in umetne inteligence kliče po ukrepih za učinkovito zaščito uporabnikov. V zaključku razprave so se strokovnjaki strinjali, da je prihodnost umetne inteligence v veliki meri odvisna od načinov, kako jo bomo razvijali in uporabljali. Čeprav prinaša velike obljube, je pomembno, da ostanemo kritični in previdni, ter se osredotočimo na razvoj UI, ki bo v službi človeštva in ne obratno.
