Pripravili smo več kot 30 prispevkov – pozornost smo namenili frazemom, ki vsebujejo barve, osebna ali zemljepisna imena. Prav tako smo se ukvarjali s pari glagolov, ki imajo podoben pomen.
Oddaji ste lahko prisluhnili vsak četrtek na Radiu Koper ob 7.30, dostopna pa je tudi v spletnem arhivu. Prispevke so pripravljali in oblikovali študentje Fakultete za humanistične študije pod vodstvom mentorice doc. dr. Jane Volk z Oddelka za slovenistiko in radijske lektorice Mojce Maljevac. Radi bi se zahvalili študentom Maju Matiasu Strletu, Tanji Žuvela in Arjani Cah za branje prispevkov na radiu.
V prvem Kotičku smo spoznali razliko med glagoloma ocvreti in ucvreti – besedi imata popolnoma različen pomen kljub razliki zgolj v eni črki. Ocvreti namreč pomeni pripraviti jed v vroči maščobi, npr. “Ko so kmetje imeli koline, so doma ocvrli ocvirke.” Ucvreti jo pa pomeni hitro steči, oditi, npr. “Ko je slišal zvok petard, jo je ucvrl domov, kakor hitro so ga nesle noge.”
Obravnavali smo tudi par zbežati ali zbezljati. Zbežati pomeni hitro se umakniti iz strahu pred nevarnostjo, npr. “Ker se ga je sosed ustrašil, je zbežal.“ V povedi ”Zaradi hrupa konji zbezljajo.” glagolpomeni začeti bezljati, splašeno se poditi.
Ali obstaja razlika med glagoloma vdihniti in vdahniti? V obeh primerih gre za dejanje, ko zajamemo zrak v pljuča pri dihanju. Rečemo lahko: “vdihnil je skozi nos” ali pa: “globoko je vdahnil svež zrak”. Opazimo, da razlike v pomenu glagolov pravzaprav ni, glagola sta sopomenki.
Naslednji par obravnavanih glagolov je zmrzniti in zamrzniti. Prvi glagol ima več pomenov – da nekaj spremenimo v led (“tekočina je zmrznila”), poškodovati se zaradi mraza, zaradi mraza umreti itd. Drugi pa pomeni prekriti nekaj z ledom (“Studenec je zamrznil.”).
Kaj je pravilno: narezati kruh ali narezati kruha? Če rečemo »narezati kruh«, gre za rabo tožilnika, se pravi izražanje celote, torej pričakujemo, da narežemo celo štruco, hlebec kruha. Če uporabimo samostalnik kruh v rodilniku, »narezati kruha«, bomo sogovorniku pokazali, da je treba narezati le nekaj rezin.
Nadaljevali smo s frazemi, povezanimi z barvami (belo, črno, sivo, zeleno, modro, rumeno, rožnato, rdečo). Frazem, ki vsebuje belo barvo, je na primer »bela
karavana«, ki označuje skupino smučarjev in njihovih spremljevalcev, ki se udeležujejo zimskih smučarskih tekmovanj.
Frazem, ki vključuje zeleno, je npr. »priti na zeleno vejo«, kar pomeni gmotno si opomoči.
Osebna in zemljepisna imena, ki smo jih analizirali v frazemih, so bilia: Rubikon, Luna, Trst, Abraham, Matilda in Metuzalem.
Rubikon je zemljepisno ime reke v Italiji. Na drugi strani pa rubikon z malo začetnico v prenesenem pomenu pomeni mejo, uporabimo ga lahko v primeru: “Vesoljci so leteli čez vse časovne rubikone.”
Luna je nebesno telo, lahko pa tudi žensko osebno ime. Če nekoga »nosi luna«, se obnaša podobno kot nekdo, ki hodi v spanju in ne ve, kaj počne. Če je nekdo »za luno«, je neumen, naiven ali zaostal, npr. “Ne poslušaj ga, on je malo za luno.”
Izraz Abraham ima več pomenov. Če ga pišemo z veliko začetnico, označuje osebno lastno ime svetopisemskega očaka. Ko ga zapisujemo z malo začetnico, ni več osebno lastno ime, temveč občno, ki pomeni praznovanje petdesetletnice. Abrahama praznujemo, dočakamo, slavimo, se mu približamo ali se z njim srečamo.
Primorci radi zahajamo čez mejo, v Trst. Zapis z veliko začetnico pomeni samostalnik moškega spola, ki poimenuje mesto v Italiji. Trst z malo začetnico pomeni močvirsko rastlino z visokim steblom (“Močvirsko ali vodno rastlino imenujemo trst.”). V povezavi s Trstom obstaja frazem »(lepo) po vrsti, kot so hiše v Trsti«, ki izraža pravilno, normalno zaporedje česa in ga najpogosteje uporabljamo pogovorno.
V zadnjem majskem Kotičku pa smo se dotaknili še Matilde. Zapisana z malo začetnico pomeni smrt. V tem pomenu lahko rečemo, da je matilda koga obiskala ali povohala. Če besedo zapišemo z veliko začetnico (Matilda), označuje žensko s tem osebnim imenom.
Prvega junija smo si ogledali samostalnik Metuzalem in ugotovili, da je bil to prvotno najstarejši biblijski očak. Slovar slovenskih frazemov dovoljuje zapis samostalnika Metuzalem z malo in veliko začetnico, vendar daje prednost veliki. Če nekomu rečemo, da je »star kot Metúzalem«, mu sporočamo, da je zelo star.
Piše: Jasna Janež Markič
Oddelek za slovenistiko UP FHŠ
