Znanstveni vidik konference sta oblikovala prof. dr. Aleksander Panjek in prof. dr. Margareth Lenzinger. V sklopu konference je potekala tudi predstavitev izsledkov raziskovalnega projekta Slovenska zgodovina v malem: kontinuitete in spremembe v vaški skupnosti v dolgoročni perspektivi (Tomaj 16.–20. stoletje), ki ga vodi UP FHŠ. Projekt je osvetlil kompleksnost in dinamičnost kmečke družbe, v središču pozornosti pa je mali človek in njegova lokalna skupnost, skozi katero lahko opazujemo širše zgodovinske procese. Partnerji projekta so Tomaj obravnavali kot študijo primera slovenske vaške skupnosti zaradi nadpovprečno dobro ohranjenih virov in njegove izpostavljenosti številnim zgodovinskim okoliščinam in prelomnicam, ki so značilne za slovensko podeželje. V okviru projektne sekcije sta nastopila predavatelja in raziskovalca Oddelka za zgodovino UP FHŠ, in sicer doc. dr. Lev Centrih s prispevkom Tomaj v letih izgradnje socializma 1947–1953: vas brez vaške elite? in doc. dr. Polona Sitar s prispevkom Konceptualizacija elit v Tomaju po drugi svetovni vojni in dvig življenjskega standarda.
V nadaljevanju je konferenco Mednarodnega združenja za zgodovino Alp z uvodnim pozdravom otvoril prof. dr. Žarko Lazarević. Alpe so od 60. let prejšnjega stoletja klasično raziskovalno področje socialno-antropoloških študij o vaških skupnostih in družinah ter o odnosu do posesti in dedovanja. Poleg ostalih sodelujočih, ki večinoma prihajajo iz alpskih držav, so svoje znanstvene prispevke na konferenci povzeli tudi sodelavci Oddelka za zgodovino UP FHŠ, in sicer prof. dr. Aleksander Panjek (Vzorci dedovanja, delitev kmetij in velikost družine v slovenskem alpskem svetu), doc. dr. Miha Zobec (Elitni botri: popularnost družine v vaški skupnosti in spremembe vzorcev botrstva)in asist. Leonida Ravšelj (Družina, kmetija in samooskrbnost na Krasu leta 1822).
Ob zaključku uradnega dela je Mednarodno združenje za zgodovino Alp podelilo nagrado “Prix Bergier” za doktorsko disertacijo, ki sta jo prejela Emma-Sophie Mouret in Jure Čokl.
V prvih dveh dneh konference se je zvrstilo kar 23 referatov, sobota pa je bila namenjena strokovni ekskurziji v Zgornjo Saleško dolino in vas Rut, ki se je do konca 16. stoletja imenovala Nemški Rut.
Vas je nastala konec 13. stoletja kot del procesa visokogorske (rovtarske) kolonizacije. Tukaj so se naselili kolonisti s Tirolske, ki so v te kraje prinesli številne veščine visokogorskega kmetovanja in gradnje, njihov specifični dialekt pa se je ohranil vse do 20. stoletja. Nadaljevali smo z diskusijo o (ne)deljivosti kmetij v novem veku, nato pa smo obiskali gotsko cerkev Sv. Lamberta, pred katero raste mogočna lipa iz 16. stoletja, ki je bila kraj vaškega srečevanja. Vas je vse do Napoleonove dobe uživala posebno avtonomijo, njeni prebivalci so bili prosti davčnih obveznosti, imeli so celo pravico nošenja orožja, kar za navadne podložnike ni bilo običajno. Zgodovina se v vasi s tem ni končala. Bila je rojstni kraj Simona Kosa, enega vodilnih tigrovcev in organizatorjev najzgodnejšega antifašističnega odpora. Kos je bil na 2. tržaškem procesu obsojen na smrt in ustreljen na Opčinah. Vas je nato prispevala tudi partizanske borce. Ohranjena parola na enem pročelju domačije “1. maja Primorska vsa v Trstu,” kaže na to, da povojne turbulence niso obšle niti tako odročno vas, kot je Rut. Po 2. svetovni vojni se je nadaljevalo izseljevanje vaščanov v bližnja in bolj oddaljena industrijska središča. Danes živi v Rutu le še nekaj deset ljudi.
Ustavili so se tudi v Sorici, ki danes pripada občini Železniki. Na ukaz freisinškega škofa so območje Sorice ob koncu 13. stoletja poselili kolonisti s tirolske Pustriške doline. Podobno kot v Rutu, so tudi tukajšnji kolonisti s seboj prinesli številne veščine. Poleg značilnih tirolskih dvokapnih streh, so pri nekaterih gospodarskih poslopjih uporabljali monumentalne stebre, ki so pritegnili tudi Plečnikovo pozornost. Drugače kot v Rutu, pa imamo tukaj opravka z razpršeno poselitvijo, tj. razporeditvijo kmečkih hiš. Poseben nemški govor se je tukaj ohranil vse do 2. svetovne vojne. Občina Železniki je v zadnjih desetletjih obnovila stike z južnotirolskim Innichenom, iz področja katerega naj bi prišli prvotni prebivalci vasi. Sorica je rojstni kraj znamenitega slikarja Ivana Groharja, ki je napravil tudi dve poslikavi v lokalni cerkvi Sv. Nikolaja: Kristus na Oljčni gori in Vstajenje.
Konferenca je bila odlično obiskana in je med udeleženci sprožila številne plodne razprave, ki so dodatno prispevale k razumevanju družinskih struktur in odnosov v Alpah. S tem je dogodek ni le poglobil razumevanja preteklosti alpskih skupnosti, temveč tudi utrdil sodelovanje med mednarodnimi raziskovalci zgodovine.
