Predmet obsega uvod v zgodovinski pregled antropoloških teorij, ki so zbrane predvsem okoli temeljnih konceptov socialne in kulturne antropologije, kot so: človek, narava vs kultura, kulturni relativizem in etnocentrizem; sorodstvo, poroka in zveza (aliansa); spol in starost; enostavne in kompleksne družbe; različne družbene skupine: kasta, razred, pleme, nacija; identiteta in poreklo: etničnost, nacionalizem in manjšine, transnacionalizem in globalizacija, politika menjave: proizvodnja in potrošnja, denar in trg; sistemi verovanj; religija in rituali; različni načini mišljenja.

• Umestitev antropologije kot znanosti med humanistične in družbene znanosti.
• Delitev antropologije skozi zgodovinsko izkušnjo ZDA: socialna in kulturna antropologija, antropološka lingvistika, fizična oz. biološka antropologija, arheologija.
• Diahronične, sinhronične in interaktivne perspektive. Daljni predniki antropološke tradicije.
• Uvod v temeljne antropološke teorije in izbrane predstavnike določenih teorij

Opis vsebine:

• Kaj je etnografija? Paradigmatski premik od evolucionistične k funkcionalistični antropologiji. Metodološki premik od antropologije iz naslonjača k etnografiji.
• Terenske raziskave v antropologiji ter raziskovalne metode v sodobni socialni in kulturni antropologiji.
• Kratek pregled zgodovine antropologije s poudarkom na etnografiji.
• Od primerov klasičnega antropološkega terena do današnjih antropoloških terenov “doma”: premislek o izboru terenske lokacije od oddaljenih “eksotičnih” geografskih terenov k antropologiji “doma”; premik od avtorjevega glasu k informantovem glasu v sodobnih terenskih poročilih.
• Zasnova projekta: Oblikovanje raziskovalnega projekta, identificiranje in iskanje relevantne literature, pristopi k različnim vrstam virom in vprašanje interpretacije virov.
• Priprava za terensko delo: Izbor terenske lokacije. Vstopanje na teren. Prihod na teren in samo-predstavljanje. Nadaljevanje s terenskim delom: intervju. Začenjanje terenskega dela.
• Intervju: Postavljanje vprašanj na terenu in vrste antropološke vednosti. Odnos med verbalno vednostjo in vednostjo, posredovano z izkušnjo. Empiricizem vs. radikalni empiricizem in mesto intervjujev. Poglobljeni intervju in/ali zbiranje življenjskih zgodovin.
• Terenski zapiski in indeksiranje: Mesto terenskih zapiskov v disciplini. Odnos med terenskimi zapiski in drugimi oblikami zapisovanja informacij.
• Etika in antropološko terensko delo: Etična dimenzija antropologovega odnosa z informatorji. Odgovornost antropologa do svojih informantov.
• Produkcija kvalitativne vednosti in distinkcija med diskurzivno in praktično vednostjo.

Na predavanjih se bodo študentje najprej seznanili z zgodovinskim pregledom dosedanjih teoretičnih in metodoloških tokov v preučevanju Sredozemlja: od začetkov antropoloških raziskovanj v 19. stoletju do danes. V drugem delu bodo s primerjalno analizo predstavljene najbolj preučevane teme oz. problemski sklopi (urbani etos, kmetijska mesta, družina, ponossram itd.), nato prispevki nekaterih nacionalnih antropologij ter njihovih specifičnih pristopov. Poudarek bo na umeščanju slovenskega mediteranskega prostora v širše okvire Sredozemlja: študijski prispevki domačih avtorjev bodo s primerjalno analizo postavljeni ob bok ostalim mediteranskim študijam.

Temeljni pojmi: etnografija, etnologija in antropologija
– Kaj je etnologija?
– Kaj je antropologija?
– Razmerje med etnografijo, etnologijo in antropologijo

I./2. Predmet etnologije: med ljudsko kulturo in načinom življenja – temeljni pojmi
– Kaj je kultura
– Ljudska kultura: njena struktura, sestava in sestavine
– »Regionalne« kulture
– Način življenja

I./3. Začetki: o izvirih in razvoju etnologije na Slovenskem in Evropi
– Družbeno ozadje razvoja etnološke vede na Slovenskem
– Med ljubiteljstvom in znanostjo -domoznanstvo

I./4. Čas, družbenost in prostor, tri determinante etnološkega preučevanja
– Študija primera – etnologija rodnostnega vedenja.

I./5. »Mikroštudije/etnografije«
– Etnološka topografija slovenskega etničnega ozemlja in druge monografske študije.

II./1.,2. Pomembni pojmi v etnologiji
– Kontinuiteta in spremembe: tradicija in kulturna dediščina (folkloristika in
folklorizem, aplikativna etnologija).
– Simboli in rituali (šege, navade, ritualne prakse).
– »Materialna« kultura: snovni svet (»jezik« predmetov, pomen muzejskih zbirk) in
ljudje.

III. Etnološko besedilo: besedilo kot končni izdelek preučevanja
– Kdo govori – kako, o kom ali čem in komu.
– Resničnost in ustroj besedila.
– Pisanje kot poklicna veščina etnologa.

Predmet obravnava igro kot element kulture ter komunikacijsko in (samo)uprizoritveno strategijo v vsakdanjem življenju. Predeluje uprizarjanje med ritualnim in estetskim ter teorije o ritualnih izvorih uprizoritvenih umetnosti; (post)moderni poskusi (re)invencije gledališča/uprizoritvenih umetnosti kot ritualnih praks. Predstavlja pedagoški in umetnostnoterapevtski potencial igre.

V uvodu bodo predstavljene poglavitne teoretske smeri severnoameriških in južnoameriških etnografij, etnologij in antropologij; nadalje se bo vsebina predmeta poglobila v etnično, jezikovno in kulturno podobo pred-kolonialnega sveta: areali Severne Amerike, Mezoamerika in južnoameriške kulture; visoke civilizacije in družbena stratifikacija; kolonizacija Novega sveta in srečevanje kultur in kontinentov. Še zlasti bo poudarek na procesih mestizacije, sinkretizacije, segregacije, transkulturacije in medkulturnosti; predstavljena bo afro-ameriška kultura; in posamezne ciklične predstavitve t.i. case studies.

Predavanja iz “Etnologije Evrope” so razdeljena v naslednje regionalne sklope:

2.1. Srednjeevropski narodi (Nemci, Avstrijci, Švicarji, Madžari, Romi in etnične manjšine, ki živijo v njihovih državah).
Vsebina: Primerjalna analiza razvoja kulture in nacionalnih identitet ter njihovega medsebojnega vpliva. Nacionalne etnologije/antropologije, nacionalizmi, antisemitizem ter rasizem. Sodobne metodološke razlike in podobnosti na osnovi primerjave izbranih tematskih monografij, s posebnim poudarkom na raziskovanju urbanih fenomenov ter ženskih študij. Seznanjanje s položajem in vlogo etnologije pri aplikativnih interdisciplinarnih projektih.

2.2. Slovanski narodi (Slovani na Balkanu, Čehi, Slovaki, Bolgari, Poljaki, Rusi, Belorusi, Ukrajinci, baltske države in Romi kot manjšina).
Vsebina: Primerjalna analiza razvoja nacionalnih etnologij in njihove tradicionalne kulture s pomočjo izbrane strokovne literature slovanskih etnologov. Primerjava sodobnih metodoloških konceptov s posebnim ozirom na raziskovanje aktualnih kulturnosocialnih fenomenov (etnološke raziskave tranzicije in njenih posledic, etnološke teorije nacije in nacionalizmov, etnologija etničnih manjšin).

2.3. Severnoevropski narodi (Flamci, Valežani, Nizozemci Danci, Islandci, Angleži, Irci, Norvežani, Švedi, Finci in etnične manjšine, ki živijo v njihovih državah).
Vsebina: Primerjalna analiza razvoja nacionalnih etnologij in njihovega medsebojnega vpliva ter razlik. Posebnosti in podobnosti v primerjavi s slovanskimi in srednjeevropskimi etnološkimi metodološkimi izhodišči na osnovi primerjalnega študija tematskih monografij. Poseben poudarek na predstavitvi sodobnih etnoloških in socialnoantropoloških konceptov (socialna identiteta, socialne vloge, družina in sorodstvo, status, socialna mobilnost, korupcija, moč, center – periferija, socialna gibanja, mentalitete in ideologije) in sodobnihraziskavah ter njihovih prezentacijah (antropologija turizma, antropologija marginalnih skupin, etnologija (malo)meščanstva, antropologija migracij, socialna antropologija časa in prostora).

2.4. Mediteranski narodi (Italijani, Francozi, Španci, Baski, Portugalci, Maltežani, Judje, Romi in etnične manjšine, ki živijo na področju Mediterana).
Vsebina: Primerjalna analiza razvoja raziskovanja Mediterancev in njihove tradicionalne kulture na osnovi izbrane literature. Vsebinske podobnosti in razlike med etnološkimi in antropološkimi raziskavami mediteranskih družb. Izbrani študiji pomorcev in ribičev. Primerjava in analiza temeljnih konceptov, ki so pripisani mediteranskim družbam, na osnovi izbrane literature (socialna stratifikacija, pomen oralne zgodovine, socialnega spomina, socialnega banditizma, časti in prestiža, mediteranske/mediteranskih identitet, sorodstvenih sistemov, gospodarskih oblik, verovanja, praznoverja in magije, obale in podeželja, prostora in časa). Četrta točka se uskladi s predmetom “Antropologija Sredozemlja”, da se predavanja ne bi podvajala

Cilj predmeta je spoznavanje različnih vidikov nastanka, oblikovanja in preoblikovanja identitet znotraj sodobnih modernizacijskih in migracijskih procesov. S tem v zvezi predmet obravnava identiteto v fazi primarne socializacije, ključna pa je družbena interakcija v kasnejših fazah socializacije. Poseben poudarek bo na družbenih oz. socialnih, etničnih in nacionalnih, regionalnih in manjšinskih identitetah. Študentje bodo spoznavali sodobne migracijske teorije, integracijske strategije, kakor tudi njihovo delovanje v neposrednih situacijah vsakdanjega življenja. Primerjali bodo migracijske teoretične modele in prakse v evropskih državah: Veliki Britaniji, na Švedskem, Danskem, v Franciji, Nemčiji in Sloveniji ter v ZDA, Kanadi in Avstraliji. Posledica intenzivnih migracijskih tokov je tudi pojav marketinškega multikulturalizma (Benetton, Nike, IBM, Coca-Cola, CNN…). Soočali bodo razmerja med multikultiralizmom in feminizmom, multikulturalizmom in multikolorizmom. Primerjali bodo večkulturnost vs. večkulturalizem (multikulturnost vs. multikulturalizem). Spoznavali migracije kot univerzalno značilnost človeškega bivanja in vsakdanjih življenjskih praks in kot neizogibno sestavino sodobnih družbenih procesov, ki potrebuje vedno nove antropološke premisleke.

Predmet podaja vsebine na presečišču različnih ved/šol, ki se ukvarjajo z verovanji: antropologije religije, etnologije, folkloristike in mitologije. Podana so razmišljanja o naravi znanja in verovanja, kozmologiji, kulturi idr., torej o tem, kako ljudje organizirajo in razumejo svet okrog njih. Podane so naslednje vsebine:

• Pregled klasičnih antropoloških definicij in konceptov antropologije religije, folkloristike in mitologije, ki so povezani z verovanji: religija, »nadnaravno«, magija, sveto, mit, ritual, kozmologija, religiozna simbolika itd. in njihov medsebojni odnos;
• Obravnava nekaterih klasičnih starejših in sodobnih antropoloških avtorjev o verovanju, mitih, ritualih itd., kot so: Emile Durkheim, Calude Lévi Strauss, Edmund R. Leach, Mary Douglas, Clifford Geertz, James B. Frazer, Arnold van Gennep itd.
• Študije različnih primerov verovanj po svetu in skozi čas (npr. šamanizem v Ameriki, čarovništvo, pred-krščanska verovanja v Evropi itd.);
• Tradicijska verovanja in njihova manifestacija v vsakdanjem življenju nekoč in danes (odnos do prostora/krajine – konceptualizacija prostora skozi verovanja, mitska krajina, krščanska sakralizacija krajine, religiozni spomin v prostoru, odnos do smrti, duš, duhov idr.);
• Vpogled v sodobne študije primerjalne slovanske mitologije;
• Problemi in omejitve etnografskega raziskovanja verovanj, problem trka različnih konceptualnih sistemov, razmislek o spoznavnih možnostih, ki jih ponujajo sodobna znanstvena orodja pri raziskovanju verovanja itd.

Predmet študenta seznani s ključnimi temami postkolonializma in indigenizma. Predmetnospecifične kompetence, ki si jih štuent pridobi s tem predmetom, so tako seznanitev s problematiko postkolonializma; zgodovinskim, političnim in kulturnim ozadjem teh vprašanj; s temeljnimi teksti in avtorji postkolonialne teorije; teoretsko približanje problematike staroselskega prebivalstva; historična analiza posameznih socialnih politik, seznanitev z mednarodno zakonodajo in varstvom človekovih pravic, ratifikacijami mednarodne zakonodaje in njihovo vključenostjo v nacionalne zakonodaje in v vsakdanjo prakso. Tako predmetnospecifične kompetence še posebej stremijo k strokovnem ter osebnem preraščanju ksenofobije, nacionalnih in rasnih nestrpnosti, pa tudi esencializma in tovrstnih metodoloških in teoretskih predsodkov. Splošne kompetence predmeta so v razumevanju postkolonializma kot kulturnega in zgodovinskega konteksta in postkolonialne teorije kot premisleka te situacije ter v povezavi s temi vprašanji predvsem v razumevanju problematike človekovih pravic, kot se odražajo na primerih socialnih politik vključevanja staroselskega prebivalstva v nacionalne družbe oz. novih antropoloških teorij juga.

Poleg tega predmet študenta spodbuja k oblikovanju kritične intelektualne drže pri nadaljnjem znanstvenem delu in pri drugih dejavnostih in zaposlitvah; v preraščanju različnih, tako pretirano negativnih kot »romantično« pozitivnih stereotipov o drugačnosti, v oblikovanju zrelega, objektivno-kritičnega odnosa do specifičnosti problematike.

Predmet obravnava zgodovinska antropologija, njen nastanek ter razvoj teoretskih smeri v antropologiji v odnosu do razvoja novih smeri v zgodovini skozi čas (ločitev, zbliževanja). Odnos do kulturne in/ali socialne antropologije. Predstavlja predhodnike in za zgodovinsko antropologijo pomembni znanstvenike ter predstavnike francoske »nove zgodovine« kot posebnega kroga v zgodovinopisja. Predeluje predstavnike Annales in vplivi drugih znanstvenikov, zavezanih marksističnemu pristopu k zgodovini (robu Annales). Obravnava tudi izbrane vsebine, npr. študije čarovništva kot most med antropologijo in zgodovino (Ginsburg Carlo, Keith Thomas, Alan Macfarlane itd.).

Predstavi novo paradigmo, metodologijo in vodilne ideje zgodovinske antropologije (problemska usmerjenost in obravnava vsakdanjega življenja, interdisiplinarnost, odkrivanje zgodb »drugih«, mikrozgodovina, interpretativna antropologija, zgodovine »drugih«(Marshall Sahlins). Predmet zaključuje z obravnavo zgodovinske antropologije in učinka epistemološkega obrata na druge študije, ko so nova kulturna zgodovina, kulturni študiji itn. Predmet predstavlja nove teoretske pristope k študiju družb in kultur skozi optiko zgodovinske antropologije.

Predmet bo seznanjal študente z različnimi pojmovanji sorodstvenih sistemov: teorije sorodstva, poročni sistemi, prostorska segregacija, družbena diferenciacija, različne oblike rezidencialnosti. Spoznali bodo izrazoslovje in tipologije sorodstvenih sistemov; evropske in neevropske družinske in sorodstvene sisteme; poročne transferje in poročne strategije; prisotnost najbolj kontroverznih praks sodobnega sveta, kot so poligamija, dogovorjene poroke, klitoridektomija in podobno; postmoderna družina in preobrazba intimnosti; kontinuitete in diskontinuitete v antropologiji sorodstva.

Dobili bodo vpogled v študije spolov, procese človekove družbenosti in individualnosti in podobne aktualne aspekte antropologije družinskih in sorodstvenih sistemov. Predstavljena bo sorodstvena sestava ruralne družine in soseske v Istri: življenje družine, položaj njenih članov in njihova medsebojna razmerja, bivališča, gospodarstvo, koliko sorodnikov je živelo skupaj, koliko generacij itd… Slednje bo podano s primerjavami sorodstvenih teorij in v širšem mediteranskem kontekstu.

Študentje se seznanijo s poglavitnimi teoretskimi tokovi v medicinski antropologiji; z osnovnimi pojmi: zdravje – bolezen, uradnimi in neuradnimi medicinskimi sistemi (biomedicina, alternativna in dopolnilna; tradicionalna, ljudska) v relacijski zvezi. Seznanijo se s primerjavo medicinske antropologije, etno-medicine, etno-psihologije, etno-botanike, etno-farmakologije itd. Študentje se v seminarju in vajah seznanijo s teksti iz medicinskega pluralizma in določenimi medicinski sistemi, vezanimi na kulturne specifičnosti: ciklično bodo predstavljeni posamezni medicinski sistemi (slovenska ljudska medicina, kitajska tradicionalna medicina, majevska itd.)

Kritični pregled romološke in antropološke literature o Romih in Sintih in Romih.

• Pregled poimenovanj: Cigani – Romi in Sinti? Problem poimenovanja različnih skupin: Fragmentacija skupin v kontekstu nedavnih političnih sprememb v srednji in
  jugovzhodni Evropi.
• Konceptualizacije študij o Romih in njihovi kulturi, jeziku ter zgodovini: Romologija, romski študiji, Antropologija Romov/Ciganov.
• Zgodovina proučevanja »Ciganov«: Angus Fraser, Wim Willems in David Crowe.
• Romski holokavst in kultura ohranjanja spomina na žrtve nacističnega genocida nad Romi in Sinti.
• Antropološki pristopi k proučevanju Romov in Sintov: Sodobne etnografije o Romih.
• Romologija v primerjalni perspektivi s študiji Romov v socialističnh državah, s posebnim poudarkom na Sloveniji od začetkov romologije (1960) do danes.
• »Iz romskega zornega kota«: od prvih življenjskih zgodovin k sodobnem romskem aktivizmu v obdobju po letu 1989 s posebnim poudarkom na antropologijo posocializma in pokolonializma.

Osnovni pojmi in pristopi na področju utopične misli; izhodišča utopičnega mišljenja; pojem zlate dobe, pozitivna in negativna utopija (distopija), utopične skupnosti. Temeljna področja utopičnega mišljenja: politika, religija, ekonomija, ekologija, znanost in tehnologija, kultura, literatura in umetnost.

• Zgodovinski razvoj utopičnega mišljenja in utopičnih skupnosti od starega veka do XXI. stoletja (Platon, More, Campanella, Bacon, Wells, Skinner itn.).
• Ideja in model idealne družbene ureditve. Komune. Socializem in komunizem, razvoj političnih idej in politična gibanja v XIX. Stoletju Ekonomska utopija: utopični socializem, marksizem, utopični liberalizem in kritika liberalnega trga. Ekološka utopija: kritika moderne družbe in povratek k harmonični družbi. Feministična utopija. Kriza politične utopije v XX. in XXI. Stoletju. Neoliberalizem kot utopija.
• Umetnost kot utopija. Utopično mišljenje v kontekstu historičnih avantgard (futurizem, konstruktivizem ipd.). Arhitektura in urbanizem (Bauhaus, Le Corbusier itn.). Utopija in negativna utopija v literarnih delih XX. stoletja (Huxley, Orwell, Zamjatin, Dick, Atwood ipd.). Tehnološka utopija v znanstvenofantastičnem romanu in v filmu (Star Trek, Bojna ladja Galaktika, Iztrebljevalec, Osmi potnik, Deklina zgodba itn.)

Temeljnimi antropološkimi koncepti prostora v povezavi do njegovih mitskih konceptualizacij. Prostor in njegova simbolna kodifikacija kot odraz skupnosti.

• Študije časa in mita v prostoru na primeru različnih percepcij pri ti. staroselskih ljudstvih. Različne konceptualizacije krajine od utelešenja mitskih predstav do moralnih principov.
• Osnove arheoastronomije starih civilizacij kot odraz konceptualizacij prostora, mita in časa.
• Konceptualizacija prostora v domači in evropski tradicionalni kulturi;
• Sledi slovanskega mita v krajini.
• Problem etnocentrizma v raziskavah spomina ti. »ljudstev brez pisave«.
• Kontinuiteta kolektivnega spomina v krajini.