Angleščina za geografe v prvem letniku usmeri pogled predvsem v teme fizične geografije in študentu pomaga izluščiti najpomembnejši besednjak s področja geologije, speleologije, vulkanologije, meteorologije in drugih naravnih pojavov. Poleg najpogostejših besednih zvez, ki jih najdemo v poljudnih in polznanstvenih besedilih o geografskih temah, izpostavimo tudi najpogostejše slovnične strukture polznanstvenih in znanstvenih besedil, s tem pa študentom približamo strokovna besedila o geografskih temah, da postanejo bolj razumljiva. Učenje poteka v manjših skupinah, kar daje več možnosti za govorne vaje in poglobljeno osvajanje novega besedišča in struktur. Pristopi k obravnavi tem s področja fizične geografije se naslanjajo na sodobne vire informacij, na internet in video posnetke avtentičnih angleških govorcev.

Predmet študente uvede v kvantitativne statistične metode, ki se uporabljajo pri geografskem raziskovanju. Naučijo se uporabljati izbrane statistične metode za reševanje posameznih geografskih problemov. Predmet študente uvede v osnove geografskih informacijskih sistemov (GIS) in v delo s prostorskimi informacijami. Študenti se naučijo osnov vizualizacije prostorskih podatkov ter osnovnih prostorskih analiz in spoznajo praktičnost uporabe GIS v geografskem raziskovanju. Študenti se seznanijo s programi SPSS, MS Excel, QGIS in ArcGIS. Po opravljenem izpitu študenti pridobijo usposobljenost za uporabo osnovnih kvantitativnih metod v geografskem raziskovanju, uporabe različnih računalniških programov za potrebe statistične analize geografskih podatkov in osnovno uporabo GIS.

Predmet študente seznanja z različnimi vidiki geografskega proučevanja odnosov med družbo in prostorom oziroma naravnim okoljem. Podan je zgodovinski pregled razvoja vede ter temeljnih pristopov, tem in smeri po tradicionalnih družbenogeografskih poddisciplinah. Predmet študente seznanja z osnovami za razumevanje prostorskih vidikov družbenih procesov ter odnosov med človekom in naravnim okoljem. Obravnavane so demografske, ekonomske, kulturne, politične in zgodovinske značilnosti družbe v soodvisnosti z rabo in vrednotenjem prostora.

V različnih kontekstih sta osvetljena temeljna disciplinarna koncepta kulturne pokrajine in teritorialnosti. Podrobneje so predstavljene sodobne teme iz kulturne in socialne geografije. Posebna pozornost je posvečena spreminjajočim se odnosom med družbo in naravnim okoljem – tako v globalnih kot specifičnih lokalnih ter družbenih kontekstih.

Uvod v fizično geografijo je temeljni predmet, ki študente seznani z osnovnimi dejstvi iz astronomije, geologije in geofizike, katerih poznavanje je potrebno za razumevanje planetarnih vzrokov geografskih dogajanj in posledic na Zemlji. Predmet obsega spoznanja o nastanku in geološki zgradbi Zemlje, dejavnikih preoblikovanja površja in reliefni izoblikovanosti, sestavi ozračja ter procesih in dejavnikih, ki oblikujejo podnebne, hidrogeografske, pedogeografske in biogeografske značilnosti planeta.

Predmet sistematično in problemsko seznani študenta s pomenom ter vlogo posameznega fizičnogeografskega dejavnika ter omogoča razumevanje povezanosti in soodvisnosti med njimi. Več pozornosti je namenjeno prstem in rastlinstvu kot pokrajinskima sestavinama, ki zelo dobro odražata lastnosti drugih fizičnogeografskih dejavnikov v pokrajini.

Študentje spoznajo temeljne koncepte, ki opredeljujejo kompleksne globalne procese ter sodobne družbene in prostorske transformacije v posameznih svetovnih regijah. Obravnavajo skupne poteze, značilne za izbrane celine in svetovne makroregije (tudi s pomočjo gostujočih profesorjev) ter razlike med njimi. Posebna pozornost je namenjena ugotavljanju učinkov globalizacije ter sistemskemu in strukturnemu razmerju med posameznimi svetovnimi regijami. Podan je nadalje regionalno-geografski prikaz celin, makroregij ali držav, ki ga dopolnjuje seminarski del, v katerem študentje predstavijo in prediskutirajo izbrane dele sveta in njihove značilnosti. Predmet je namenjen odkrivanju temeljnih lastnosti in razvojnih problemov raznolikega in vse bolj soodvisnega svetovnega družbenega okolja.

Študenti pri predmetu spoznajo sistematiko geografije kot vede in kako se v geografiji oblikuje znanstvena spoznanja. Ob seznanjanju z razliko med kvalitativnimi in kvantitativnimi raziskovalnimi metodami spoznajo primernost in ustreznost enih in drugih za geografsko raziskovanje. Seveda se usposobijo za uporabo v geografiji najpogosteje uporabljenih metod ter za kritično uporabo virov in literature. Naučijo se uporabljati različne baze geografskih podatkov ter pravilnega navajanja virov. Prav tako se seznanijo s pomenom terenskega dela in se naučijo, kako z delom na terenu pridobiti potrebne raziskovalne podatke. Usposobijo se tudi za celovito načrtovanje in izvajanje geografskih raziskovalnih projektov ter za oblikovanje (pisanje) poročil o raziskovalnem delu. Pridobijo tudi znanja iz osnov statističnih metod v geografskem raziskovanju (opisna statistika, prikaz podatkov …).

Študenti pri predmetu spoznajo temeljne naravno- in družbenogeografske značilnosti Slovenije ter osvojijo razmestitev geografsko pomembnejših pojavov in procesov v Sloveniji. Na konkretnih primerih iz Slovenije poglobijo razumevanje temeljnih naravno- in družbenogeografskih konceptov ter procesov preoblikovanja zemeljskega površja.

Angleščina za geografe v prvem letniku usmeri pogled predvsem v teme fizične geografije in študentu pomaga izluščiti najpomembnejši besednjak s področja geologije, speleologije, vulkanologije, meteorologije in drugih naravnih pojavov. Poleg najpogostejših besednih zvez, ki jih najdemo v poljudnih in polznanstvenih besedilih o geografskih temah, izpostavimo tudi najpogostejše slovnične strukture polznanstvenih in znanstvenih besedil, s tem pa študentom približamo strokovna besedila o geografskih temah, da postanejo bolj razumljiva.

Učenje poteka v manjših skupinah, kar daje več možnosti za govorne vaje in poglobljeno osvajanje novega besedišča in struktur. Pristopi k obravnavi tem s področja fizične geografije se naslanjajo na sodobne vire informacij, na internet in video posnetke avtentičnih angleških govorcev.

Predmet študente uvede v kvantitativne statistične metode, ki se uporabljajo pri geografskem raziskovanju. Naučijo se uporabljati izbrane statistične metode za reševanje posameznih geografskih problemov. Predmet študente uvede v osnove geografskih informacijskih sistemov (GIS) in v delo s prostorskimi informacijami. Študenti se naučijo osnov vizualizacije prostorskih podatkov ter osnovnih prostorskih analiz in spoznajo praktičnost uporabe GIS v geografskem raziskovanju. Študenti se seznanijo s programi SPSS, MS Excel, QGIS in ArcGIS. Po opravljen izpitu študenti pridobijo usposobljenost za uporabo osnovnih kvantitativnih metod v geografskem raziskovanju, uporabe različnih računalniških programov za potrebe statistične analize geografskih podatkov in osnovno uporabo GIS.

Predmet študente seznanja z različnimi vidiki geografskega proučevanja odnosov med družbo in prostorom oziroma naravnim okoljem. Podan je zgodovinski pregled razvoja vede ter temeljnih pristopov, tem in smeri po tradicionalnih družbenogeografskih poddisciplinah. Predmet študente seznanja z osnovami za razumevanje prostorskih vidikov družbenih procesov ter odnosov med človekom in naravnim okoljem. Obravnavane so demografske, ekonomske, kulturne, politične in zgodovinske značilnosti družbe v soodvisnosti z rabo in vrednotenjem prostora.

V različnih kontekstih sta osvetljena temeljna disciplinarna koncepta kulturne pokrajine in teritorialnosti. Podrobneje so predstavljene sodobne teme iz kulturne in socialne geografije. Posebna pozornost je posvečena spreminjajočim se odnosom med družbo in naravnim okoljem – tako v globalnih kot specifičnih lokalnih ter družbenih kontekstih.

Uvod v fizično geografijo je temeljni predmet, ki študente seznani z osnovnimi dejstvi iz astronomije, geologije in geofizike, katerih poznavanje je potrebno za razumevanje planetarnih vzrokov geografskih dogajanj in posledic na Zemlji. Predmet obsega spoznanja o nastanku in geološki zgradbi Zemlje, dejavnikih preoblikovanja površja in reliefni izoblikovanosti, sestavi ozračja ter procesih in dejavnikih, ki oblikujejo podnebne, hidrogeografske, pedogeografske in biogeografske značilnosti planeta.

Predmet sistematično in problemsko seznani študenta s pomenom ter vlogo posameznega fizičnogeografskega dejavnika ter omogoča razumevanje povezanosti in soodvisnosti med njimi. Več pozornosti je namenjeno prstem in rastlinstvu kot pokrajinskima sestavinama, ki zelo dobro odražata lastnosti drugih fizičnogeografskih dejavnikov v pokrajini.

Študentje spoznajo temeljne koncepte, ki opredeljujejo kompleksne globalne procese ter sodobne družbene in prostorske transformacije v posameznih svetovnih regijah. Obravnavajo skupne poteze, značilne za izbrane celine in svetovne makroregije (tudi s pomočjo gostujočih profesorjev) ter razlike med njimi. Posebna pozornost je namenjena ugotavljanju učinkov globalizacije ter sistemskemu in strukturnemu razmerju med posameznimi svetovnimi regijami. Podan je nadalje regionalno-geografski prikaz celin, makroregij ali držav, ki ga dopolnjuje seminarski del, v katerem študentje predstavijo in prediskutirajo izbrane dele sveta in njihove značilnosti. Predmet je namenjen odkrivanju temeljnih lastnosti in razvojnih problemov raznolikega in vse bolj soodvisnega svetovnega družbenega okolja.

Študenti pri predmetu spoznajo sistematiko geografije kot vede in kako se v geografiji oblikuje znanstvena spoznanja. Ob seznanjanju z razliko med kvalitativnimi in kvantitativnimi raziskovalnimi metodami spoznajo primernost in ustreznost enih in drugih za geografsko raziskovanje. Seveda se usposobijo za uporabo v geografiji najpogosteje uporabljenih metod ter za kritično uporabo virov in literature. Naučijo se uporabljati različne baze geografskih podatkov ter pravilnega navajanja virov. Prav tako se seznanijo s pomenom terenskega dela in se naučijo, kako z delom na terenu pridobiti potrebne raziskovalne podatke. Usposobijo se tudi za celovito načrtovanje in izvajanje geografskih raziskovalnih projektov ter za oblikovanje (pisanje) poročil o raziskovalnem delu. Pridobijo tudi znanja iz osnov statističnih metod v geografskem raziskovanju (opisna statistika, prikaz podatkov …).

Študenti pri predmetu spoznajo sistematiko geografije kot vede in kako se v geografiji oblikuje znanstvena spoznanja. Ob seznanjanju z razliko med kvalitativnimi in kvantitativnimi raziskovalnimi metodami spoznajo primernost in ustreznost enih in drugih za geografsko raziskovanje. Naučijo se uporabljati različne baze geografskih podatkov ter pravilnega navajanja virov. Prav tako se seznanijo s pomenom terenskega dela in se naučijo, kako z delom na terenu pridobiti potrebne raziskovalne podatke. Usposobijo se tudi za celovito načrtovanje in izvajanje geografskih raziskovalnih projektov ter za oblikovanje (pisanje) poročil o raziskovalnem delu. Pridobijo tudi znanja iz osnov statističnih metod v geografskem raziskovanju (opisna statistika, prikaz podatkov …).

Študenti pri predmetu spoznajo temeljne osnove geografskih informacijskih sistemov, značilnosti in tipov prostorskih podatkov. Naučijo se zajema podatkov, osnov izdelave tematskih zemljevidov in osnove poznavanja koordinatnih sistemov in projekcij.

Predmet študente seznani z značilnostmi različnih oblik voda na Zemlji (slanih, sladkih, podzemnih, površinskih, tekočih, stoječih…), z vodno bilanco planeta in kontinentov, z vodo kot sestavino in dejavnikom v okolju, s pomenom vode za življenje in z vodami kot naravnim virom okolja. Drugi del predmeta obravnava svetovna morja kot del hidrosfere, osnovne značilnosti morij in oceanov, morja kot življenjske prostore ter gospodarski in planetarni pomen morij. Vsebinski poudarek predmeta je na razumevanju vloge voda kot pokrajinotvorne sestavine, ki je pomembna za celotno geosfero, na razumevanju pomena časovne in prostorske variabilnosti voda in njenih oblik na Zemlji ter povezanosti vode z drugimi dejavniki okolja.

Predmet predstavi temelje socialne geografije oziroma evropske (nemške) socialnogeografske šole. Študent bo spoznal temeljne dejavnike preoblikovanja prostorske podobe skozi prizmo 7 temeljnih dejavnikov človekovega žitja: bivanje, delo, izobraževanje, oskrbovanje, komuniciranje, kulturno in politično udejstvovanje ter turistično in rekreativno delovanje. Tudi ekonomskogeografska misel oziroma teorija spremlja večino predmetnih sklopov. Izhodišče razprave je v dejstvu, da socialne skupine v sodobni konstelaciji družb opredeljujejo način, intenzivnost in obseg (iz)rabe naravnih ter družbenih virov oziroma trgovanja in potrošnje. Industrializacija je v sozvočju z globalizacijo povzročila premik težišč proizvodnje. Spremljevalki preobrazbe iz klasične agrarne v industrijsko in postindustrijsko družbo sta v prostorskem smislu, poleg omenjenega, tudi deagrarizacija in urbanizacija. Migracije in depopulacija sta značilnosti tega procesa.

Predmet študente seznanja s teorijo in prakso usmerjanja prostorskega ter regionalnega razvoja, s poglavitnimi družbenimi in naravnimi dejavniki, pojavi in procesi, ki vplivajo na prostorski ter regionalni razvoj. Usposablja jih za sodelovanje pri procesu priprave planskih dokumentov in zlasti pri pripravi strokovnih podlag za pripravo planskih dokumentov na različnih ravneh (državni, regionalni, lokalni). Vsebina predmeta obsega pomen in naloge regionalnega planiranja, njegov razvoj, pregled temeljnih teorij, pojmov, definicij in metod v regionalnem planiranju. Obravnava koncepte in teorije o regionalnem razvoju, regionalne razvojne politike, regionalizacijo, organiziranost, postopke in pravne osnoveregionalnega planiranja.

Ker je Slovenija ena izmed pokrajinsko najbolj pestrih držav, kar se kaže tako v njenih naravnogeografskih značilnostih kot tudi v družbeno- in kulturnogeografskih potezah, je nujno poleg obravnavanja države kot celote tudi proučevanje posameznih pokrajin. Človek se je različnim naravnim razmeram prilagajal na različne načine in ustvarjal različne kulturne pokrajine. V okviru predmeta so izbrane slovenske pokrajine prikazane problemsko, poudarek je na povezovanju naravnih in družbenih dejavnikov in na vsestranski osvetlitvi osrednjih regionalnih problemov posameznih pokrajin. Obravnavane so tudi različne regionalizacije in tipizacije Slovenije, njihova zgodovina ter njihov pomen pri razpravah o upravni razdelitvi Slovenije.

Predmet obsega pregled razvoja (historiat) kvantitativnih metod in prostorske statistike v geografiji, analizo prostorskih pojavov s statističnimi metodami, prostorske pojave in njihove medsebojne odnose, prostorske procese, ploščinske pojave, pomen in način zapisovanja zveznih pojavov v geografskem prostoru, tipe interpolacij in prostorsko napovedovanje ter nekatere metode analize zveznih pojavov. Predmet študente seznani z osnovami prostorske statistike, njenim razvojem, prednostmi in slabostmi, ki jo ločijo od običajne statistike. Študenti osvojijo tudi osnovne statistične metode ter računalniške programe, ki se uporabljajo za njeno aplikacijo in spoznajo uporabnost statističnih metod za potrebe geografskih raziskav.

V okviru terenskega seminarja študenti na primeru izbranih območij Srednje in Zahodne Evrope spoznavajo regije, regionalne posebnosti in geografske dejavnike, ki so vplivali na specifičnosti geografskega prostora. S pomočjo terenskega dela in ogledov spoznavajo značilnosti izbranega dela Evrope in se naučijo izluščiti ter analizirati dejavnike, ki so zanj najbolj opredeljujoči. Na štiri- do petdnevni ekskurziji po Srednji in/ali Zahodni Evropi se študenti seznanijo z obiskanimi območji ter njihovim pomenom (tipičnost, posebnost) v okviru Srednje in Zahodne Evrope kot celote. Terenski seminar se izvaja v sodelovanju s tujimi predavatelji predvidoma vedno v drugi regiji.

V okviru terenskega dela študenti na primeru izbranega območja Istrskega polotoka spoznavajo kompleksnost geografskega prostora, prepletenost ter medsebojno součinkovanje družbenih in naravnih sestavin. S pomočjo terenskega dela in ogledov spoznavajo značilnosti območja in se naučijo izluščiti in analizirati dejavnike, ki so zanj najbolj opredeljujoči. Na tri- do štiri dnevnem terenskem delu na območju Istre se študenti seznanijo z metodami preučevanja voda, geomorfološkim kartiranjem, kartiranjem sprememb v rabi tal ter procesi, ki vplivajo na spremembo rabe tal, naučijo se prepoznavati različna življenjska okolja in rastiščne pogoje posameznih rastlinskih združb ter načrtovanja vsebinske in časovne izvedbe terenskega raziskovanja (od zasnove preko interpretacije podatkov do končnega poročila).

Ta učna enota je namenjena preizkušanju uporabe teoretičnih in metodoloških geografskih znanj in spretnosti za reševanje konkretnih problemov iz delovnega okolja (prakse). Cilj učne enote je izpeljava in poročilo o izvedbi ter predstavitev konkretnega projekta, reševanje problema na eni od institucij, podjetij, s katerimi ima Oddelek za geografijo UP FHŠ sklenjene pogodbe o praktičnemu usposabljanju (gospodarske družbe, ministrstva, javni zavodi, civilna družba, zasebni zavodi …).

Predmet študente seznani z osnovnimi pojmi biogeografije, z življenjskimi pogoji in življenjskimi združbami,ki jih odražajo ter z razširjenostjo rastlinstva in bioklimatskimi pasovi na Zemlji. Večja pozornost je namenjena biogeografskim značilnostim Slovenije in rastlinskim združbam, ki so se izoblikovale pod vplivom podnebja in drugih naravnih dejavnikov okolja. Rastlinstvo je obravnavano kot pomemben element okolja, kot pokazatelj različnih naravnogeografskih značilnosti, npr. mikroklimatskih razmer, lastnosti prsti, mokrotnosti zemljišč, onesnaženosti vode in prsti ter kot pokazatelj človekovega poseganja v naravne ekosisteme. Študenti s terenskim delom v naravi spoznavajo rastlinske vrste, ki so značilne za izbrana okolja v Sloveniji.

Predmet študente seznanja z značilnostmi kraških območij v Sloveniji in svetu, s pomembnostjo krasa kot celote, s splošnimi litostratigrafskimi lastnostmi, sestavo, klasifikacijo in razprostranjenostjo karbonatnih kamnin, z osnovnimi pogoji za nastanek in preperevanje karbonatov. Študente v nadaljevanju seznani z značilnostmi kraških jam in metodologijo proučevanja kraških jam kot dela celostnega krasoslovja ter s pomembnostjo in značilnostmi pretakanja vode v krasu. Predstavljeni so oblika jam, dejavniki in procesi, ki v različnih razmerah oblikujejo jame, vloga jam v kraških vodonosnikih, ter pomen in način varovanja jam kot pomembnega dela naše naravne in kulturne dediščine.

Temeljni cilj predmeta je spoznavanje značilnosti in razsežnosti posameznih naravnih nesreč v povezavi s konkretno pokrajinsko stvarnostjo. Predstavljene so vse poglavitne naravne nesreče v Sloveniji s poudarkom na hidroloških procesih (poplave in snežni plazovi) ter pobočnih procesih (zemeljski plazovi, skalni podori, drobirski tokovi). Tematika je ovrednotena tudi z vidika posegov človeka v prostor, ki lahko pospešujejo naravne nesreče ali jih zavirajo. Problematika je predstavljena tudi na primeru dolgoročnih sprememb oblikovanja kulturne pokrajine, ki vplivajo na povečanje erozije, zaraščanje vodnih strug in zaraščanje obdelovalnih zemljišč. Z vidika varstva pred nesrečami so najbolj kočljiva tista območja, kjer velika gostota prebivalstva sovpada z veliko stopnjo ogroženosti zaradi posameznih nesreč.

Študenti pri predmetu poglabljajo aplikativne metode kabinetnega in terenskega dela na področju družbene geografije ter spoznajo izbrane aktualne domače in tuje primere uporabe rezultatov družbenogeografskih raziskav v praksi. S kritično analizo izbranih primerov se študenti poglobljeno seznanijo z uporabljenimi metodološkimi pristopi za reševanje konkretnih družbenoprostorskih problemov. Ob tem se tudi usposobijo za uporabo izbranega pristopa, pri čemer naj bi si pridobili tudi zmožnost prenosa pridobljenega znanja in kompetenc na reševanje sorodnih problemov. Delo poteka s pomočjo »brainstorminga« in s prilagajanjem obravnavanega raziskovalnega postopka razreševanju konkretnega problema (opredelitev predlogov možnih rešitev – ravnanj, politik). Skupinsko projektno delo vključuje terensko delo, ki ga deloma opravijo študenti v okviru terenskih vaj, deloma pa samostojno.

Predmet obravnava prostorske učinke prostega časa, rekreacije in turizma. Pri tem izhaja iz motivov ljudi in intenzitete (iz)rabe prostora (prostorski učinki). Predmet uvodoma obravnava razširjenost pojava po svetu in v Sloveniji ter vedenje podkrepi s pregledom statističnih zajetij turizma. Študent spozna tipologijo naravnih in kulturnih dobrin ter turističnih naselij. Podrobneje jih spozna za območje Slovenije. Osrednji del predmeta se posveča vrednotenju prostora iz perspektive prostočasnih dejavnosti ter ustreznemu/ustreznejšemu urejanju pokrajine za namene rekreacije in turizma; v alpskem svetu izhajajoč iz motivov alpskega smučanja, taborjenja in planinarjenja, v sredozemskem svetu pa izhajajoč iz motivov kopanja. Zaključna predavanja se posvečajo opredeljevanju naravnega in kulturnega bogastva kot temelja za uspešno turistično gospodarstvo. Pri tem izpostavlja primere nekaterih dobrih praks v Sloveniji. Predmet izpostavlja ekološko problematiko v turizmu in opredeljuje pomen ohranjanja, varstva in zaščite naravnega ter kulturnega bogastva.

Predmet obravnava regionalno razvojne politike v Sloveniji in EU v drugi polovici 20. stoletja, prakso spodbujanja regionalnega razvoja v EU, regionalno analizo kot izhodišče za snovanje regionalnega razvoja ter metode in tehnike v regionalni analizi (daljinsko zajemanje podatkov, obvladovanje in kritično vrednotenje podatkovnih virov), uporabo orodij GIS za prikaz in vrednotenje razvojnih potencialov, metode in tehnike za oblikovanje vsebine strateških in programskih dokumentov regionalnega razvoja. Študenti spoznajo teorije o regionalnem razvoju, vlogo in pomen regionalnih teritorialnih členitev pri snovanju regionalnega razvoja ter primere dobre in neuspešne prakse.