diplomirani geograf (UN) oz. diplomirana geografinja (UN); okrajšava: dipl. geog. (UN)

7 (SOK), 6 (EOK), prva stopnja

Program traja 3 leta, študent pridobi 180 ECTS (60 za letnik).

0314 sociologija in študiji kultur

0532 geoznanosti

V univerzitetni študijski program Geografija se lahko vpiše:

a) kdor je opravil splošno maturo,

b) kdor je opravil poklicno maturo v kateremkoli srednješolskem programu in izpit iz enega od predmetov splošne mature; izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi,

c) kdor je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.

Pogoji za izbiro v primeru omejitve vpisa:

kandidati iz točk a) in c) bodo izbrani glede na:

• splošni uspeh pri splošni maturi oz. zaključnem izpitu 70 % točk,
• splošni uspeh v 3. in 4. letniku 30 % točk;

kandidati iz točke b) bodo izbrani glede na:

• splošni uspeh pri poklicni maturi 40 % točk,
• splošni uspeh v 3. in 4. letniku 30 % točk,
• uspeh pri maturitetnem predmetu 30 % točk.

V univerzitetni študijski program Geografija se lahko vpiše:

a) kdor je opravil splošno maturo;

b) kdor je opravil poklicno maturo v enem od štiriletnih srednješolskih programov, ki se:
– po klasifikaciji KLASIUS-P-16 uvršča v široko področje 03 ali 05; ali
– po klasifikaciji FORD 1 ali 5; ali
– po klasifikaciji ARRS 6; ali
– po klasifikaciji CERIF P ali S;
in je opravil izpit iz enega od predmetov splošne mature: geografija, sociologija, zgodovina, biologija, fizika, kemija, informatika, računalništvo, ekonomija; izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi;

c) kdor je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.

Takšni pogoji za vpis so bili določeni glede na določbo 38. člena Zakona o visokem šolstvu, da mora biti program za pridobitev srednje strokovne izobrazbe z istega strokovnega področja kot univerzitetni študijski program, v katerega se vpisujete. V prevajalniku programov https://www.upr.si/si/studij–vpis/dodiplomski-studij/prevajalnik-srednjesolskih-in-univerzitetnih-programov/  lahko enostavno preverite skladnost univerzitetnega študijskega programa UP z vašim srednješolskim strokovnim ali poklicno-tehniškim programom.  

Prijavni roki so objavljeni v točki »1.3. Prijava za vpis v višji letnik (po merilih za prehode oziroma pod pogoji za hitrejše napredovanje)«, način prijave pa v točki »3. Način prijave« Skupnih določb razpisa.

Kandidat lahko prehaja iz enega v drugi študijski program pod pogoji, določenimi s študijskim programom v skladu z Zakonom o visokem šolstvu oziroma Merili za prehode med študijskimi programi.

Za prehod med študijskimi programi se šteje prenehanje kandidatovega izobraževanja v študijskem programu, v katerega se je vpisal, in nadaljevanje izobraževanja v novem študijskem programu. Pri prehodih med programi se upošteva doseženo število ECTS, ter skladnost in sorodnost predmetnikov študijskih programov.

Kandidat lahko prehaja v študijski program, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

• kandidat izpolnjuje pogoje za vpis v študijski program;
• senat fakultete ali s strani senata pooblaščeno delovno telo senata, tj. pristojna komisija UP FHŠ, oceni, da se kandidatu lahko prizna vsaj polovica obveznosti po ECTS s predhodnega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete študijskega programa, v katerega kandidat prehaja;

študijska programa ob zaključku študija zagotavljata pridobitev primerljivih kompetenc oziroma učnih izidov.

Po merilih za prehode se lahko vpiše tudi kandidat sorodnega študijskega programa v tujini, ki mu je bila, skladno z zakonom, v postopku priznavanja tujega izobraževanja priznana pravica do nadaljevanja študija v univerzitetnem študijskem programu.

Individualne vloge za vpis po merilih za prehode obravnava pristojna komisija UP FHŠ, ki pri obravnavi poleg sorodnega področja upošteva tudi primerljivost študijskih programov v skladu z Merili za prehode med študijskimi programi. Pristojna komisija lahko kandidatu določi tudi diferencialne izpite.

V primeru omejitve vpisa bodo kandidati izbrani glede na povprečno oceno vseh opravljenih študijskih obveznostih na prvem študijskem programu. Kandidatu se izpiti, ki jih je opravil na predhodni stopnji izobraževanja, priznajo na podlagi predložitve učnega načrta predmetov. Sklep o priznavanju izpitov na predlog oddelka sprejme senat fakultete ali s strani senata pooblaščeno delovno telo senata, tj. pristojna komisija fakultete. Število razpisanih vpisnih mest za nadaljevanje študija v višjem letniku po merilih za prehode se omeji s številom razpisanih vpisnih mest za 1. letnik.

Študij poleg temeljnih vsebin ponuja še:

• poglobljena praktična znanja iz uporabe sodobnih GIS-orodij,
• dobro poznavanje terenskih metod geografskega raziskovanja,
• številne terenske vaje,
• samostojne večdnevne terenske seminarje doma in v tujini,
• praktično usposabljanje v delovnem okolju pri partnerskih ustanovah in podjetjih Oddelka za geografijo,
• dobro poznavanje kabinetnih metod geografskega raziskovanja,
• tematsko kartografijo.

Predvsem kompetence s področja GIS-orodij, poglobljena znanja geografskih raziskovalnih metod ter izkušnje, ki jih študenti pridobijo v okviru praktičnega usposabljanja pri partnerjih oddelka, so zelo pomembna znanja, ki jih osvojijo
diplomanti geografije na Fakulteti za humanistične študije. Študijski program ima kar tri predmete GIS od prvega do tretjega letnika študija, dodatno izpopolnjevanje iz GIS pa je tudi na drugi stopnji. Dosedanje izkušnje kažejo, da omenjene kompetence dajejo našim diplomantom na trgu dela določene prednosti.

Diplomirani geograf bo našel zaposlitev, kjer je zaželeno poznavanje naravnih, družbenih in prostorsko razvojnih problemov, pojavov in procesov, kot so analitiki, načrtovalci, kartografi in strokovni delavci v:

• zasebnih in javnih ustanovah,
• državni in občinski upravi,
• načrtovalskih podjetjih,
• turizmu in drugih gospodarskih panogah.

Posebej razveseljivo je, da se vrsta diplomiranih geografov odloča za samostojno podjetniško pot, med njimi tudi naši diplomanti. S svojim znanjem vsebinsko in materialno bogatijo družbo, v kateri delujejo. Podjetja delujejo na vsebinskih področjih geografske analize (GIS), okoljevarstvenih študij, svetovalnih agencij in na drugih področjih gospodarstva ter upravljanja. Razumevanje širine (in ne le dela) prostorske stvarnosti je prednost diplomiranega geografa in bogastvo, ki ga nosi v okolje svojega samostojnega
delovanja.