Študent se seznani z zgodovino stare Grčije in Rima, njunimi političnimi, gospodarskimi in kulturnimi razmerami in njunim vplivom na kasnejši razvoj Evrope. Pregled se začenja s prihodom Indoevropejcev v Grčijo v 2. tisočletju pr. n. št. in zaključuje s propadom zahodnega rimskega cesarstva v 5. st. n. št. Poleg zgodovinskega okvira je poudarek na kulturnih in civilizacijskih pridobitvah antičnega sveta in politični ureditvi v posameznih obdobjih. Ob sočasni predstavitvi razvoja dogodkov na prostoru jugovzhodnih Alp in severnega Jadrana se študenti seznanijo z ljudstvi, ki so poseljevala in oblikovala ta prostor pred rimsko zasedbo, s potekom priključitve tega prostora k rimski državi, razvojem mest in upravno ureditvijo znotraj rimske države, zgodovino rimske vojske, poganskimi verstvi in začetki krščanstva na tem prostoru.

Podatki o predmetu:

• 45 ur predavanj; 30 ur seminarskih vaj; 105 ur samostojnega dela

Vsebinsko je poudarek na pregledu političnega, družbenega, kulturnega ter do določene mere tudi gospodarskega razvoja na ozemlju vzhodnih Alp od konca antike do konca 18. stoletja. Posebna pozornost je namenjena zatonu antike in vprašanju preživetja antičnih struktur v zgodnjem srednjem veku, etnogenetskim procesom zgodnjega srednjega veka, fevdalizaciji družbe in plemstvu kot nosilcu politične moči, oblikovanju zgodovinskih dežel, cerkvenim in kulturnim razmeram, fenomenu mest, agrarni zgodovini, oblikovanju stanovske države in vladarskega absolutizma, kmečki upornosti ter vzponu in zatonu protestantizma, in sicer vse na prostoru današnje Slovenije.

Podatki o predmetu:

• 45 ur predavanj; 30 ur seminarskih vaj; 105 ur samostojnega dela

Predmet podaja kritični pregled zgodovine Sredozemlja v obdobju poznega srednjega in novega veka s poudarkom na posameznih procesih, ki so imeli širši vpliv na njegov gospodarski, družbeni in kulturni razvoj. Obravnava se zaton njegove osrednje vloge v evropski zgodovini in vzporedni vzpon severozahodne Evrope. Te teme se obravnavajo s primerjalnim pristopom v luči delovanja in razvoja političnih institucij na regionalni in državni ravni v različnih delih Evrope.

Podatki o predmetu:

• 45 ur predavanj; 30 ur seminarskih vaj; 105 ur samostojnega dela

Študentje v osnovnih obrisih spoznajo zgodovino historiografije, s čimer spremljajo preoblikovanje zgodovinske vede in okoliščine, ki so v različnih časovnih obdobjih botrovale pisanju zgodovine. Najprej spoznajo antične oblike zgodovinjenja in se seznanijo z vprašanji, ki jih je odpiralo pisanje zgodovine tako v antični Grčiji kot v rimskem času, s takratno rabo ustnih in pisnih virov, predvsem pa z značilnostmi pisanja politične in vojaške zgodovine. Predmet bo študente in študentke seznanil s postopnim zgodovinopisnim odmikom od antičnih in srednjeveških vzorcev pisanja zgodovine ter s prvimi poskusi oblikovanja zgodovine kot znanosti, ki ima svoj objekt raziskovanja in svoje postopke. Pri tem bo pozornost usmerjena na zgodovinopisna dela in pristope pozitivističnega obdobja v Franciji, Nemčiji in na Slovenskem. Nadalje se bodo študenti in študentke seznanili z najpomembnejšimi zgodovinopisnimi usmeritvami 20. stoletja, predvsem s tistimi, ki so se zavzemali za globalno in interdisciplinarno zgodovinopisje, kot je bila francoska šola Annales.

Podatki o predmetu:

• 45 ur predavanj; 45 ur samostojnega dela

V sklopu predmeta bodo študentje spoznavali značilnosti in posebnosti upravne, politične in diplomatske, gospodarske, demografske, kulturne in socialne zgodovine obravnavanega območja. Obenem se bodo na primeru Primorske seznanili z metodološkimi značilnostmi lokalne/regionalne zgodovine. Pozornost bo namenjena tudi zgodovini lokalne ekonomije, demografije in medetničnih odnosov ter razvoja narodne zavesti na Primorskem, ki je bila zaznamovana z etničnimi konflikti, stereotipi, miti in vojnami ter radikalnimi političnimi spremembami, kot so npr. obdobje fašizma in komunizma in spremembe političnih meja.

Podatki o predmetu:

• 45 ur predavanj; 30 ur seminarskih vaj; 105 ur samostojnega dela

Študentje se vsebinsko seznanijo z dolgotrajnimi strukturami vsakdanjega življenja od srednjega veka dalje, s poudarkom zlasti na času od srede 18. do 20. stoletja. V okviru problemsko zastavljenih predavanj, kjer se daje velik poudarek pripovednosti in bogatim opisom (thick description), študentje spoznajo glavne vire in najpomembnejšo znanstveno literaturo ter razumejo vzroke, pomen in posledice spreminjanja temeljnih konstant načina življenja, mentalitet in vsakdanjih praks v različnih zgodovinskih obdobjih. Študentje spoznajo vsakdanje (ponovljive, večkratne) dejanskosti, ki se pod vplivom različnih dejavnikov (npr. industrializacija, urbanizacija, deagrarizacija, birokratizacija) spreminjajo skozi daljše časovno obdobje. Študentje spoznajo zgodovino doživetij, občutkov, zaznav, izkušenj in načina življenja, ravnanj in vedenja.

Podatki o predmetu:

• 45 ur predavanj; 30 ur seminarskih vaj; 105 ur samostojnega dela

Predmet je posvečen političnim ideologijam, ki so se večinoma razvile v 19. stoletju in nato v 20. stoletju bistveno vplivale na razvoj sveta, kot ga poznamo danes. V ospredju bo prikaz razvoja same politične misli in operativne izvedbe različnih političnih režimov, ki izhajajo iz teh ideologij. Posebej poudarjene bodo glavne politično-ideološke linije, in sicer socializem od svojih začetkov do današnjih dni, fašizem (nacizem) in druge oblike skrajnega nacionalizma v vseh svojih pojavnih oblikah ter zahodni koncept liberalne demokracije. Ob tem seveda ne bodo izpuščene tudi teme, kot so liberalizem v svojih različnih fazah (od klasičnega do t. i. neoliberalizma), navezava politik na religiozno osnovo, poseben poudarek pa bo dan tudi spremljajočim pojavom, ki so glavne ideološke smeri spremljale, predvsem nacionalizem, rasizem, antisemitizem in demagogija.

Podatki o predmetu:

• 45 ur predavanj; 30 ur seminarskih vaj; 105 ur samostojnega dela

Študenti se bodo seznanili s temeljnimi političnimi, kulturnimi in širše družbenimi procesi značilnimi za obdobje, ki gre od konca francoske revolucije do prve svetovne vojne, predvsem takimi, ki so povezani z uveljavljanjem nacionalne ideje in nastankom ter razvojem tako imenovanih nacionalnih držav, od konca 18. stoletja dalje. Poleg osnovnih teoretskih in metodoloških prijemov, ki so značilni za preučevanje fenomena nacionalnih gibanj, se bodo študenti seznanili s posameznimi primeri, ki so zaznamovali svetovno, a predvsem evropsko zgodovino 19. stoletja. Obravnavali bodo vpliv francoske in ameriške revolucije na uveljavitev nacionalnih držav na stari celini ter analizirali, kako so se ti odražali v drugih okoljih (npr. formiranje nacionalnih držav v južni Ameriki v 20-ih in 30-ih letih 19. stoletja).

Podatki o predmetu:

• 45 ur predavanj; 30 ur seminarskih vaj; 105 ur samostojnega dela

Študentje se bodo spoprijeli z vsebinskimi opredelitvami vojne, da bi spoznali njene razsežnosti in vplive na oblikovanje sodobne družbe. Ob spoznavanju “lokalnega” dogajanja in ob njegovem umeščanju v svetovne miselne in duhovne procese bodo spoznavali temeljne mehanizme, ki oblikujejo moderni spomin. S pomočjo razčlembe raznolikih pričevanj o vojnih dogodkih bodo študentje razumeli različne aspekte zgodovinskih procesov. S seminarskim delom, na katerem bo tudi temeljil študij predmeta, bodo poglabljali posledice, ki so jih sprožale vojne v 20. stoletju. Seznanjali se bodo s študijsko literaturo in s samostojnim delom vrednotili dogajanja v preteklosti ter oblikovali osebni pristop k obravnavanju predlaganih tem.

Podatki o predmetu:

• 45 ur predavanj; 30 ur seminarskih vaj; 105 ur samostojnega dela

Predmet se osredotoča predvsem na probleme, pojave in procese srednjega veka, ki praviloma niso bili omejeni s kronološkimi mejami obdobja, ampak so dolgoročno vplivali tudi na zgodovinski razvoj kasnejših obdobij. Bolj kot s faktografijo se ukvarja z življenjem in dojemanjem sveta, ki je bilo lastno srednjeveškemu človeku. Cilj predmeta je seznanitev študentov s pregledom obče, predvsem evropske zgodovine srednjega veka s poudarki na vsebinah gospodarske, družbene, pravne zgodovine, zgodovine slovenskega ozemlja, vloge cerkve in kulture različnih družbenih slojev.

Podatki o predmetu:

• 45 ur predavanj; 30 ur seminarskih vaj; 105 ur samostojnega dela

Predmet primerjalno obravnava zgodovino razvoja Evrope in Sredozemlja od 17. do 19. stoletja, pri čemer se študentje seznanjajo s posameznimi vsebinskimi sklopi in hkrati z metodološkimi pristopi ter različnimi usmeritvami zgodovinopisja pri obravnavi te problematike. Primerjalna analiza ključnih dogodkov in razvojnih procesov evropske in sredozemske zgodovine omogoča študentom razumevanje kompleksnosti posameznih zgodovinskih fenomenov, ugotavljanje njihove povezanosti in součinkovanj, kontinuitete ter diskontinuitete v tristoletnem razvoju. Predmet podaja pregledno in obenem problemsko spoznavanje razvojnih procesov zlasti na gospodarskem in družbenem področju. Poudarek je na razvoju severozahodne Evrope ter na sočasnem relativnem nazadovanju zgodovinske vloge in teže sredozemskega prostora.

Podatki o predmetu:

• 45 ur predavanjs; 30 ur seminarskih vaj; 105 ur samostojnega dela

Predmet temelji na konceptu t. i. global history, ki svetovno zgodovino obravnava skozi različne perspektive (primerjalna, transnacionalna, globalna). Kot tak predstavlja pregled zgodovinskega razvoja na celinah in v deželah izven Evrope. Pri tem se upošteva, da so se ta območja v globalne procese svetovne zgodovine vključevala bodisi kot osamljeni, izolirani geografski politično-gospodarski prostori (npr. Japonska ali Kitajska) do ponovnega odprtja držav neposrednemu evropskemu gospodarskemu in političnemu vplivu, ali kot surovinske oziroma kolonialne baze gospodarskega razvoja evropskih kolonialnih velesil (npr. Indija, Afrika). Tekom predmeta bodo predstavljeni posamezni študiji primera razvoja samostojnih civilizacijskih in kulturnih sistemov nekaterih držav/dežel.

Podatki o predmetu:

• 1.– 3. letnik
• 45 ur predavanj; 30 ur seminarskih vaj; 105 ur samostojnega dela

Učna enota je namenjena preizkušanju uporabe teoretičnih in metodoloških znanj in spretnosti stroke za reševanje konkretnih problemov iz delovnega okolja (prakse). Študenti poslušajo uvodni seminar, kjer se seznanijo s terminskim in strukturnim načrtom opravljanja obveznosti pri učni enoti ter se naučijo nekaj osnovnih pristopov, metod in veščin za reševanje konkretnih problemov iz prakse oziroma izvajanje projektov. Pri seminarju se predstavijo možnosti aplikativnih projektov in raziskav. Praksa se lahko izvaja pri partnerskih ustanovah (arhivi, muzeji, raziskovalni inštituti) ali v sklopu projektnega dela na sami fakulteti.

Podatki o predmetu:

• 12 ur seminarja; 168 ur samostojnega dela

Osnovni namen predmeta je pregled slovenske zgodovine 19. in 20. stoletja s poudarkom na kritičnem odnosu do uveljavljene slovenske zgodovinske narative. Poleg spoznavanja, kaj slovenska zgodovina sploh je, študenti spoznavajo pomembne procese, dogodke in akterje v slovenski zgodovini v kontekstu zgodovinskih državnih okvirov s poudarkom na habsburški in jugoslovanski državi. Velika pozornost je namenjena evidentiranju anahronističnih praks, historičnega determinizma in teleološkega pogleda na slovensko zgodovino. Delo pri predmetu je razdeljeno na predavanja in seminarske vaje, pri katerih se študenti poglabljajo v izbrana poglavja slovenske zgodovine 19. in 20. stoletja.

Podatki o predmetu:

• 45 ur predavanj; 30 ur seminarskih vaj; 105 ur samostojnega dela

Predmet je namenjen osvojitvi temeljnih pojmov, povezanih z zgodovino Balkana od obdobja visokega srednjega veka do 20. stoletja. Na tak način si bo lahko študent izoblikoval celovito podobo o regiji v obravnavanem časovnem obdobju. Posebna pozornost je namenjena razumevanju zgodovinskih procesov v povezavi s problematikami politične (a tudi gospodarske in kulturne) zgodovine balkanske preteklosti ter njenemu umeščanju v trende evropske in svetovne zgodovine. Na tak način bodo študenti sposobni razumeti in analitično spremljati zgodovinske dinamike značilne za preteklost, ki pa predstavljajo osnovo za razumevanje fenomenov na Balkanu v sodobnosti.

Podatki o predmetu:

• 45 ur predavanj; 30 ur seminarskih vaj; 105 ur samostojnega dela

Študentje se spoznajo z muzeologijo in konservatorstvom preko teoretskih znanj ter praktičnih osnov. Muzeologija je predstavljena v luči veljavne zakonodaje in delokroga nalog, ki definirajo različne vrste muzejskih praks, temelječih na dosedanjem razvoju muzejev in potrebah družbe, da vključijo muzeje in galerije v sistem družbene identitete. Študentje dobijo vpogled v osnove konservatorske metodologije pri obravnavi različnih vrst dediščine in vgrajevanja v prostorske dokumente ter varstvene režime.

Podatki o predmetu:

• 30 ur predavanj; 15 ur seminarskih vaj; 45 ur samostojnega dela

Pri predmetu se študente seznani z namenom varstva arhivskega gradiva, njegove oblike in razvoj, vzporedno pa tudi razvoj stroke in z osnovnimi arhivističnimi pojmi. Študentje spoznavajo različne tipologije virov za zgodovinsko raziskovanje iz različnih obdobij in osvajajo osnovne kompetence za delo z njimi.

Podatki o predmetu:

• 15 ur predavanj; 30 ur terenskih vaj; 45 ur samostojnega dela

Študentje se seznanijo z ekonomsko in socialno zgodovino Evrope v predindustrijski dobi. Vsebina obsega tako višje družbene sloje kakor množice neprivilegiranega prebivalstva in marginalne družbene skupine ter njihova medsebojna strukturna in dinamična razmerja. Predmet zajema celoten evropski prostor, to je zahodno, vzhodno, severno in še posebej srednjo in sredozemsko Evropo, išče skupne značilnosti in razlike ter regionalne specifike. Posebna pozornost je namenjena slovenskim deželam in njihovi vpetosti v evropsko ekonomsko in socialno zgodovino ter zlasti Primorski kot stičnemu prostoru med srednjeevropsko in sredozemsko stvarnostjo.

Podatki o predmetu:

• 45 ur predavanj; 30 ur seminarskih vaj; 105 ur samostojnega dela

Predmet podaja pregled evropske in svetovne zgodovine 20. stoletja. Njegovo težišče je na vzrokih in posledicah ključnih dogodkov in procesov, ki so oblikovali oz. oblikujejo današnjo podobo sveta. Temeljni poudarek predavanj in seminarja je zato na vzročno-posledičnem premisleku in spodbujanju sposobnosti povezovanja »obrobnih« področij z glavnimi zgodovinskimi procesi. Predavanja so zasnovana kronološko in problemsko, zajemajo politično, gospodarsko in kulturno zgodovino.

Podatki o predmetu:

• 45 ur predavanj; 30 ur seminarskih vaj; 105 ur samostojnega dela

Študentje in študentke bodo spoznali kulturno zgodovino kot znanost, razvoj vede, teorije in razvoj koncepta kulturne zgodovine in njegovih pojmovanj od 19. stoletja do danes. Seznanili se bodo s kritiko kulturne zgodovine in nove kulturne zgodovine v povezavi in primerjavi z drugimi vejami preučevanja človeka v zgodovinski perspektivi in spoznali primere raziskav s področja kulturne zgodovine ter se seznanili z najvidnejšimi predstavniki in predstavnicami ter deli s področja kulturne zgodovine. Predmet bo študentke in študente seznanil z intelektualnimi konteksti in okoliščinami nastanka zgodovinopisne zvrsti in z njenimi dialoškimi, a tudi antagonističnimi razmerji z drugimi disciplinami (razmerja s klasično socialno in ekonomsko zgodovino ter interdisciplinarne vzporednice in sorodnosti z mikro zgodovino, zgodovino od spodaj, zgodovinsko antropologijo in zgodovino vsakdanjega življenja). Seznanili se bodo tudi s tematskimi in metodološkimi razlikami med klasično in novo kulturno zgodovino in s prispevkom kulturne zgodovine pri osvobajanju preučevanja in razumevanja preteklosti od determinizma, dominantne in linearne naracije.

Podatki o predmetu:

• 45 ur predavanj; 105 ur samostojnega dela

Predmet združuje tri sorodne, a hkrati metodološko specifične poglede in pristope: zgodovino filozofije, zgodovino idej in intelektualno zgodovino. Izhaja iz prepričanja, da je za razumevanje družbenega razvoja in posledično tudi sedanjosti bistveno poznati in razumeti ne samo vlogo vojn, bitk in revolucij, temveč tudi pomen idej in intelektualnih dosežkov. Temeljna razlika med pristopoma zgodovine idej in intelektualne zgodovine je, po eni strani, v razumevanju idej kot metafizičnih entitet, za katere se zdi, da živijo v zgodovini svoja lastna in v veliki meri avtonomna življenja (zgodovina idej), ter po drugi, v pogledu, v skladu s katerim so ideje vedno vpete v intelektualna življenja konkretnih zgodovinskih osebnosti (intelektualna zgodovina) in kjer ključno vlogo nosi razumevanje ustreznega konteksta.

Podatki o predmetu:

• 1.– 3. letnik
• 30 ur predavanj; 30 ur seminarskih vaj; 120 ur samostojnega dela

Študentke in študenti se seznanijo s pregledno zgodovino knjige. Obravnava se osredotoča na evropsko kulturo, in sicer od začetka srednjega veka do sodobnosti. Poleg historičnih pojavnih oblik (zvitek, kodeks, tiskovina, el. mediji), načinov izdelav (rokopis, tisk, el. produkcija) in razširjanja (distribucija), se obravnava predvsem interakcija med kulturno zgodovinskim razvojem in stremljenji družbe, cerkve in države, ki omogočajo ali zavirajo nastanek in širjenje knjige posameznega žanra in snovi v posameznih obdobjih. Pri seminarskih vajah študenti poglobijo poznavanje in razumevanje vsebin s primeri iz regionalne stvarnosti (npr. interakcija med slovensko recepcijo protestantizma v 16. stoletju in nastankom slovenske književnosti).

Podatki o predmetu:

• 1. – 3. letnik
• 30 ur predavanj; 30 ur seminarskih vaj; 120 ur samostojnega dela

Predmet seznanja študente z arhitekturno dediščino, jo predstaviti razvojno skozi zgodovino in primerjalno v odnosu do kulturnih, družbenih in naravnih okoliščin, ki so jo sooblikovale. Poznavanje svetovne arhitekturne zgodovine bo osnova za razumevanje ožje domače arhitekturne dediščine, njenega nastanka in razvoja. Predavanja bodo enakovredno obravnavala arhitekturne sloge in gibanja v širšem evropskem kot tudi lokalnem kulturnem prostoru; poseben poudarek bo na vernakularni in anonimni arhitekturi in mehanizmih njunega nastanka.

Podatki o predmetu:

• 1. – 3. letnik
• 30 ur predavanj; 30 ur seminarskih vaj; 120 ur samostojnega dela

Vsebino predmeta sestavljata dva, dopolnjujoča se delov. Oba sklopa sta predstavljena simultano, kar omogoča natančnejši pregled nad umetnostjo v določenem obdobju. Prvi sklop je pregled najpomembnejših umetnin določenega obdobja, njihova slogovna opredelitev ter pojasnitev časa in okoliščin nastanka. Drugi sklop pojasnjuje religiozno in estetsko pogojenost določene umetnine in njeno umestitev v zgodovinske in politične okvire časa nastanka. Pregled poteka kronološko od starokrščanske umetnosti, umetnosti preseljujočih se ljudstev, karolinške renesanse, otonske umetnosti, romanike, nastanka in razvoja gotske umetnosti, prehoda v renesanso in renesanso s poudarkom na italijanski renesansi. Pregled obsega predstavitev najpomembnejši umetnin arhitekture, kiparstva in slikarstva. Istočasno so predstavljene specifike posamezne zvrsti, kot so iluminirani rokopisi, nastanek in razvoj tabelnega slikarstva, različne zvrsti kiparstva in nastanek grafike.

Podatki o predmetu:

• 1. – 3. letnik
• 30 ur predavanj; 30 ur seminarskih vaj; 120 ur samostojnega dela

Predmet seznanja študente in študentke z različnimi pojmovanji sorodstvenih sistemov: teorije sorodstva, poročni sistemi, prostorska segregacija in družbena diferenciacija. Proučeval bo družinske in sorodstvene sisteme ter poročne strategije. Pod drobnogledom bodo tudi postmoderna družina in preobrazba intimnosti; kontinuitete in diskontinuitete v družinskih in sorodstvenih sistemih. Predmet bo prav tako podal izbor nekaterih najbolj izpostavljenih tem zgodovine spolov v evropskem in slovenskem kontekstu. K razvoju te znanstvene usmeritve znotraj zgodovinopisja je bistveno prispevalo gibanje za pravice žensk in ponovni dvig feminističnega gibanja v ZDA v 60. letih 20. stoletja.

Podatki o predmetu:

• 1. – 3. letnik
• 30 ur predavanj; 30 ur seminarskih vaj; 120 ur samostojnega dela

Temeljni vsebinski cilj predmeta je, da se študentke in študente seznanijo s temeljnimi dosežki in spoznanji slovenske etnološke vede v zgodovinskem loku in v kontekstu razvoja drugih evropskih nacionalnih etnologij. V tem okviru se bodo seznanili zlasti z osnovnimi koncepti, pojmi in terminologijo etnološke vede. V povezavi s zgodovinsko-teoretičnim razvojem stroke bodo študentje pridobili globlji vpogled v dileme in vprašanja etnološke vede, v metode ter v povezanost z drugimi sorodnimi družboslovnimi in humanističnimi vedami, kot so zgodovina, sociologija, arheologija, geografija in folkloristika.

Podatki o predmetu:

• 1. – 3. letnik
• 30 ur predavanj; 30 ur seminarskih vaj; 120 ur samostojnega dela

Predmet seznanja študente z zgodovino medkulturnih stikov med različnimi civilizacijskimi in kulturnimi krogi ter vzpostavlja platformo za medkulturno ovrednotenje teh stikov. Predmet seznanja z negativnimi epistemološkimi praksami hegemonističnega diskurza v razmerju do drugih kultur, kot so rasizem, orientalizem ter različne prakse v okviru kolonialnih vladavin ter uvaja v zgodovino preseganja teh praks in hkrati seznanja s sodobnimi kritičnimi aspekti vrednotenja svetovnih kultur ter etosa tega vrednotenja.

Podatki o predmetu:

• 1. – 3. letnik
• 30 ur predavanj; 30 ur seminarskih vaj; 120 ur samostojnega dela

Prvi sklop predmeta, postkolonializem, je posvečen postkolonialni teoriji kot premisleku o kulturni dediščini kolonializma. Najprej obravnava zgodnje razprave o problemih postkolonialne dobe, nato se ukvarja s temeljnimi teoretskimi deli postkolonialne kritike in nazadnje še s sodobnimi aplikacijami teh teoretskih diskurzov tudi na druga sorodna problemska polja. Drugi vsebinski sklop, indigenizem, se ukvarja s politikami postkolonializma in za boljše razumevanje post-kolonializma izpostavi zgodovinske dimenzije socialnih ukrepov ali tretmanov do staroselskega prebivalstva (v Lat. Ameriki, Afriki, Aziji, Pacifiku) v kolonialnem obdobju in preide takoj na postkolonialne socialne politike do tega prebivalstva, t. i. indigenous policies 19. in 20. stoletja.

Podatki o predmetu:

• 1. – 3. letnik
• 30 ur predavanj; 30 ur seminarja; 120 ur samostojnega dela