diplomirani zgodovinar (UN) oz. diplomirana zgodovinarka (UN); okrajšava: dipl. zgod. (UN)

7 (SOK), 6 (EOK), prva stopnja

Program traja 3 leta (6 semestrov), študent pridobi 180 ECTS (60 za letnik).

0222 zgodovina in arheologija

V univerzitetni študijski program Zgodovina se lahko vpiše:

a) kdor je opravil splošno maturo,

b) kdor je opravil poklicno maturo v kateremkoli srednješolskem programu in izpit iz enega od predmetov splošne mature; izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi,

c) kdor je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.

Pogoji za izbiro v primeru omejitve vpisa:

kandidati iz točk a) in c) bodo izbrani glede na:

• splošni uspeh pri splošni maturi oz. zaključnem izpitu 70 % točk,
• splošni uspeh v 3. in 4. letniku 30 % točk;

kandidati iz točke b) bodo izbrani glede na:

• splošni uspeh pri poklicni maturi 40 % točk,
• splošni uspeh v 3. in 4. letniku 30 % točk,
• uspeh pri maturitetnem predmetu 30 % točk.

V univerzitetni študijski program Zgodovina se lahko vpiše:

a) kdor je opravil splošno maturo;

b) kdor je opravil poklicno maturo v enem od štiriletnih srednješolskih programov, ki se:
– po klasifikaciji KLASIUS-P-16 uvršča v široko področje 02; ali
– po klasifikaciji FORD 6; ali
– po klasifikaciji ARRS 6; ali
– po klasifikaciji CERIF H ali S;

in je opravil izpit iz enega od predmetov splošne mature: zgodovina, umetnostna zgodovina, geografija, sociologija, ekonomija, filozofija, nemščina, italijanščina, latinščina, zgodovina in teorija gledališča in filma; izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi;

c) kdor je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.

Takšni pogoji za vpis so bili določeni glede na določbo 38. člena Zakona o visokem šolstvu, da mora biti program za pridobitev srednje strokovne izobrazbe z istega strokovnega področja kot univerzitetni študijski program, v katerega se vpisujete. V prevajalniku programov https://www.upr.si/si/studij–vpis/dodiplomski-studij/prevajalnik-srednjesolskih-in-univerzitetnih-programov/  lahko enostavno preverite skladnost univerzitetnega študijskega programa UP z vašim srednješolskim strokovnim ali poklicno-tehniškim programom.  

Prijavni roki so objavljeni v točki »1.3. Prijava za vpis v višji letnik (po merilih za prehode oziroma pod pogoji za hitrejše napredovanje)«, način prijave pa v točki »3. Način prijave« Skupnih določb razpisa.

Kandidat lahko prehaja iz enega v drugi študijski program pod pogoji, določenimi s študijskim programom v skladu z Zakonom o visokem šolstvu oziroma Merili za prehode med študijskimi programi.

Za prehod med študijskimi programi se šteje prenehanje kandidatovega izobraževanja v študijskem programu, v katerega se je vpisal, in nadaljevanje izobraževanja v novem študijskem programu. Pri prehodih med programi se upošteva doseženo število ECTS, ter skladnost in sorodnost predmetnikov študijskih programov.

Kandidat lahko prehaja v študijski program, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

• kandidat izpolnjuje pogoje za vpis v študijski program;
• senat fakultete ali s strani senata pooblaščeno delovno telo senata, tj. pristojna komisija UP FHŠ, oceni, da se kandidatu lahko prizna vsaj polovica obveznosti po ECTS s predhodnega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete študijskega programa, v katerega kandidat prehaja;

študijska programa ob zaključku študija zagotavljata pridobitev primerljivih kompetenc oziroma učnih izidov.

Po merilih za prehode se lahko vpiše tudi kandidat sorodnega študijskega programa v tujini, ki mu je bila, skladno z zakonom, v postopku priznavanja tujega izobraževanja priznana pravica do nadaljevanja študija v univerzitetnem študijskem programu.

Individualne vloge za vpis po merilih za prehode obravnava pristojna komisija UP FHŠ, ki pri obravnavi poleg sorodnega področja upošteva tudi primerljivost študijskih programov v skladu z Merili za prehode med študijskimi programi. Pristojna komisija lahko kandidatu določi tudi diferencialne izpite.

V primeru omejitve vpisa bodo kandidati izbrani glede na povprečno oceno vseh opravljenih študijskih obveznostih na prvem študijskem programu. Kandidatu se izpiti, ki jih je opravil na predhodni stopnji izobraževanja, priznajo na podlagi predložitve učnega načrta predmetov. Sklep o priznavanju izpitov na predlog oddelka sprejme senat fakultete ali s strani senata pooblaščeno delovno telo senata, tj. pristojna komisija fakultete. Število razpisanih vpisnih mest za nadaljevanje študija v višjem letniku po merilih za prehode se omeji s številom razpisanih vpisnih mest za 1. letnik.

Ocenjevanje poteka v najstrožji zavezanosti profesionalni etiki. Pri priznavanju opravljenih obveznostih pri posameznih predmetih se upošteva naslednja lestvica ocen, ki je primerljiva z ECTS ocenjevalno lestvico:

• 10 – odlično (izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami), ECTS A
• 9 – prav dobro (nadpovprečno dobro znanje), ECTS B
• 8 – prav dobro (zelo dobro znanje z odpravljivimi napakami), ECTS C
• 7 – dobro (dobro znanje z nekaterimi napakami), ECTS D
• 6 – zadostno (znanje ustreza minimalnim zahtevam), ECTS E
• od 5 do 1 – nezadostno (znanje ne ustreza zahtevam), ECTS FX

Pogoj za napredovanje v višji letnik je, da študent opravi študijske obveznosti v obsegu 48 ECTS vpisanega letnika. Za vpis v tretji letnik mora imeti poleg tega opravljene tudi vse študijske obveznosti prvega letnika. Študent lahko enkrat ponavlja 1. ali 2. letnik, če zbere vsaj 30 ECTS vpisanega letnika. Tretjega letnika ni možno ponavljati. Manjkajoče obveznosti mora študent opraviti do konca naslednjega študijskega leta.

Cilj je izoblikovati diplomante s široko in obenem poglobljeno zgodovinsko izobrazbo: poznavanje ključnih procesov in prelomnic v zgodovini. Hkrati je cilj razviti sposobnost samostojne, kritične obravnave zgodovinskih procesov in dogajanj.

Po opravljenih študijskih obveznostih na programu študent pridobi naslednje splošne kompetence:

• sposobnost predstavitve podatkov in informacij, argumentiranega zagovarjanja lastnih stališč ter upoštevanje stališč drugih;
• sposobnost samostojnega strokovnega dela (iskanja in uporabe različnih virov, samostojne uporabe znanja v praksi, rabe raziskovalnih metod);
• sposobnost timskega dela, prevzemanja odgovornosti za lastno delo in delo skupin, samoiniciativnosti in kolegialnosti do sodelavcev;
• splošno razgledanost in sposobnost analize, sinteze in predvidevanja rešitev ter posledic;
• sposobnost kritične refleksije informacij in presoje dogajanja v širši družbeni skupnosti;
• spretnost pri iskanju informacij in informacijska pismenost;
• sposobnost kritičnega razmišljanje in samokritične presoje;
• sposobnost etične presoje in zavezanosti etičnim načelom; obvlada kvalitativne in kvantitativne metode raziskovanja;
• zmožnost oblikovanja samostojnih pisnih besedil (esejev, novinarskih prispevkov, strokovnih oziroma poljudnih člankov, referatov, razprav, poročil, elaboratov itd.), strokovne argumentacije in ustne predstavitve;
• posedovanje znanja za razumevanje in uporabo drugih humanističnih znanosti;
• sposobnost reševanja vprašanj na različnih področjih kulturnega stika med težnjami po globalizaciji ter po ohranjanju družbene in kulturne različnosti;
• zmožnost priprave in izvedbe projektnega dela;
• sposobnost vodenja lastnega strokovnega razvoja.

Po opravljenih študijskih obveznostih na programu diplomant pridobi naslednje predmetno – specifične kompetence:

• sposobnost interpretativne povezave med praktičnim in teoretičnim proučevanjem zgodovinskih fenomenov;
• strokovno pismenost in sposobnost kritičnega preverjanja pisnih, ustnih in drugih virov, pozna in razume ključne prelomnice v zgodovini sveta, Evrope in Slovenije oziroma slovenskega etničnega prostora;
• sposobnost samostojne uporabe različnih zgodovinskih virov za strokovno delo;
• pozna dileme in perspektive zgodovinske stroke in obvlada temeljna znanja s področja metodologije zgodovinskega raziskovanja
• zna samostojno (praktično) uporabljati zgodovinske vire za aplikativno delo na področju zgodovine (praktično delo v arhivih, knjižnicah, edicijah virov na internetu itd.);
• zmožen je kritične presoje zgodovinskega vira oziroma zgodovinskega dogodka ter oblikovanja samostojnega pisnega besedila (članka, referata, razprave itd.);
• sposoben je razumevanja razvoja zgodovinske vede, sposoben je umestitve novih informacij in interpretacij v kontekst zgodovinskih študijev;
• zmožen je uporabljati interdisciplinarno znanje za delo na področju analize, primerjave ter interpretacije zgodovinskega gradiva;
• sposoben je povezovanja znanja s področja zgodovine z znanji z drugih področij, razume in je usposobljen za spoznavanje zgodovini sorodnih ved in študijskih področij;
• sposoben je oblikovanja in udejanjanja lastnih strokovnih interesov, načrtovanja svoje poklicne karierne in ustrezne izobraževalne poti.

Diplomant/ka pridobi teoretična in praktična znanja in možnosti za delo v vseh tistih okoljih, kjer sta potrebna razgledanost in poznavanje družbenih in kulturnih problemov, pojavov in procesov, tako na lokalni, nacionalni kot na mednarodni ravni.
Zato je zaposljiv/a v raziskovalnih ustanovah (sodelavci in pomoč pri projektnem delu), vladnih in nevladnih organizacijah in ustanovah ter društvih doma in v tujini, v mednarodnih organizacijah, na širšem področju kulture ter turizma.

Možni poklici diplomantov:

• Inštruktor višje strokovne šole;
• Svetovalec;
• Projektni vodja;
• Bibliotekar pomočnik;
• Dokumentalist;
• Zgodovinar;
• Arhivski sodelavec;
• Muzejski sodelavec;
• Konservatorski sodelavec;