Študenti pri predmetu poglobijo poznavanje teoretičnih izhodišč, na katerih temelji sodobna geografija in se natančneje seznanijo z uporabo metod in tehnik, ki so se uveljavile za raziskovanje posameznih pojavov in procesov v okviru različnih vej geografije. Študente se poglobljeno usmerja predvsem v spoznavanje teoretičnih in metodoloških temeljev tistega področja znotraj geografije, na katerem bodo izvajali raziskovalno delo pri izdelavi doktorske disertacije, splošni poglobljeni pregled teorij in metod pa zajema opredelitev konteksta preučevanja, raziskovalne pristope in metode, zagotavljanje kakovostnega raziskovalnega dela ter argumentiranje.

Podatki o predmetu: 30 ur seminarja

Predmet študente seznani z osnovnimi načeli trajnostnega razvoja ter s pristopi za celostno načrtovanje območij. Pri tem bo v ospredju celostno planiranje, ki upošteva bistvene naravne in družbene gradnike območij na celovit in medsebojno povezan način. Z vidika upravljanja območij predmet seznani študente o pomembnosti in delovanju večnivojskega upravljanja, vodenja (leadership) in vključevanja deležnikov. Pri tem bo pozornost namenjena zlasti prepletu pristojnosti med posameznimi sektorji/deležniki, razmerju med funkcionalnimi in administrativnimi območji, ter vlogi deležnikov kot pobudnikov razvoja. Pozornost bo namenjena celovitemu preučevanju naravnih virov z vidika njihove pokrajinske vloge in posledic antropogenih posegov, kakor tudi pomenu naravnih virov za človeka in gospodarstvo. Z družbenogeografskega vidika bodo študentje spoznali bistvene gibalce razvoja, dejavnike gospodarske rasti, ključne koncepte razvoja ter se seznanili z normativno ureditvijo razvojnega načrtovanja.

Podatki o predmetu: 30 ur seminarja

Preverjanje in ocenjevanje znanja: Daljši pisni izdelek do 50 %, izpit do 50 % končne ocene

V okviru predmeta študent spozna najpomembnejše dejavnike sprememb v okolju, način njihovega vplivanja in posledice, na izbranih primerih se seznani s stanjem okolja in možnostmi za njegovo ohranjanje, varovanje, izboljšanje. Študent spozna vpliv človekovih aktivnosti, kot so tehnološki razvoj, naraščanje prebivalstva, selitve, pritisk kapitala in gospodarstva, geopolitike na okoljske spremembe. Študent poglobi poznavanje okoljskih sprememb na različnih ravneh, npr. spremenjene pokrajinske rabe, degradacije okolja in njegovih sestavin, posledic prekomerne rabe naravnih virov, vzrokov in posledic podnebnih sprememb ipd. Drugi vsebinski sklop je namenjen naravnim nesrečam kot pomembnemu dejavniku geografskega okolja. Temeljni cilj teh vsebin je spoznavanje značilnosti in razsežnosti posameznih naravnih nesreč v povezavi s kompleksno pokrajinsko stvarnostjo (v prostoru in času) na posameznih primerih iz Slovenije in tujine. Slušatelji se seznanijo z naravnimi nevarnostmi, ogroženostjo zaradi naravnih nesreč, vrednotenjem pokrajine z vidika naravnih nesreč ter razmerami na področju preventive in ukrepanja v primeru naravnih nesreč v Sloveniji.

Podatki o predmetu: 30 ur seminarja

Preverjanje in ocenjevanje znanja: Krajši pisni izdelek do 25 %, daljši pisni izdelek do 50 %, izpit do 25 % končne ocene

Ta interdisciplinarno zasnovan predmet bo študente usmerjal k celovitemu obravnavanju problematike prostorske in družbene konvergence in divergence s posebnim poudarkom na okviru, ki ga v sodobnem času postavlja globalizacija s svojimi učinki ter jih usposobil za uporabo in tudi kombinacijo različnih metod in pristopov, ki v specifičnih primerih lahko dajo najboljše rezultate. Poglavitne teme v okviru predmeta izvori družbene in prostorske divergence, teritorialnost kot način dojemanja in kontrole prostora, razvoj kulturnih in družbenih prostorov, oblikovanje kulturnih pokrajin, etnično-jezikovnih skupin in narodov, teritorializacija modernih družbenih gibanj, manjšine ter problematika družbenega in kulturnega stika v prostoru, regionalizem ter problemi razvoja obmejnih in etnično mešanih območij, čezmejno povezovanje in spreminjanje družbenih in kulturnih prostorov oziroma kontaktnih območij v Sloveniji in drugih izbranih območjih Evrope, globalizacija in razmerje med funkcionalnimi ekonomskimi prostori in političnimi prostori, teorije razvoja, geopolitika globalnih družbenih procesov, problemi integracije in »sekurizacije«, glokalizacija oziroma vplivi globalnosti na lokalne razmere.

Podatki o predmetu: 30 ur seminarja

Preverjanje in ocenjevanje znanja: Krajši pisni izdelek do 25 %, daljši pisni izdelek do 50 %, izpit do 25 % končne ocene

V okviru predmeta študent pridobi znanje in splošne kompetence glede vprašanj ekonomske geografije in geografije marginalnosti. Študent se uvodoma spozna z zakonitostmi globalne ekonomije in razvojnimi ekonomskimi teorijami ter seznani z glavnimi smernicami globalne razporeditve središč ekonomije in kapitala. To znanje je osnova za študij teorij ekonomske geografije, od teorij razvoja tržišč, regij in makroregij, transportnih poti, odnosa med centralnim, perifernim in marginalnim prostorom ter globalnimi ekonomskimi tokovi. Študent se seznani tudi z zgodovino razvoja in aktualnimi dinamikami globalnega finančnega trga ter ekonomski geografiji energentov in rudnin. Študentu predmet omogoča vpogled v poznavanje osnovnih specifik glavnih ekonomskih in finančnih tokov ter obvladovanje geoekonomskega in geopolitičnega analitičnega mišljenja.

Podatki o predmetu: 30 ur seminarja

Preverjanje in ocenjevanje znanja: Krajši pisni izdelek do 25 %, daljši pisni izdelek do 50 %, izpit do 25 % končne ocene.