Geografija

Doktorski študijski program

Splošno o programu

Glavni namen doktorskega študijskega programa 3. stopnje Geografija je zagotoviti doktorandom poglobljena teoretska in metodološka znanja s področja raziskovalnega dela na področju geografije ter razviti kompetence, ki zagotavljajo usposobljenost za samostojno raziskovalno delo ter ustvarjanje novega temeljnega (teoretsko-metodološkega) znanja, nove prispevke k znanosti in sposobnost uporabe znanj na domačem in mednarodnem nivoju.

Cilji študijskega programa so:

  • študentom omogočiti poglobljeno razumevanje teoretskih in metodoloških konceptov geografije kot kompleksne vede, ki posega na različna področja naravoslovja (živa in neživa narava) ter družboslovja;
  • študente usposobiti za samostojno razvijanje novega temeljnega in aplikativnega geografskega znanja z uporabo sodobnih metod (GIS);
  • študente usposobiti za reševanje najzahtevnejših prostorskih problemov v realnem (geografskem) okolju tako na lokalnem, regionalnem, državnem kot meddržavnem nivoju z izboljševanjem obstoječih in razvijanjem novih pristopov ter odkrivanjem novih rešitev;
  • študente usposobiti za vodenje najzahtevnejših sistemov na področju usklajevanja različnih človekovih dejavnosti v okolju ter vodenje temeljnih in aplikativnih raziskovalnih projektov (nalog) s področja geografske vede;
  • oblikovati doktorande v široko razgledane raziskovalce ali strokovne delavce, usposobljene tudi za izvajanje interdisciplinarnih raziskav in izvrševanje najzahtevnejših strokovnih nalog. Tekom študija bodo doktorandi doktorskega študijskega programa 3. stopnje Geografija pridobili splošne in predmetno-specifične kompetence.

Dodiplomski in podiplomski študij Geografije na Fakulteti za humanistične študije mi je dal svobodo, da sem si študij oblikovala po svojih željah in iz njega potegnila največ, kar sem lahko. Širok nabor izbirnih predmetov mi je razširil obzorje, hkrati pa mi je dal tudi vpogled kako raznolika je lahko geografija kot veda, saj sem svoje znanje lahko prepletala tudi z drugimi vedami na fakulteti. Teoretično znanje je bilo vedno podkrepljeno s praktičnimi kabinetnimi in terenskimi vajami, ki so poleg strokovne plati poskrbeli za spoznavanje in navezovanje novih stikov. Dostopnost in odprtost profesorjev je izjemno močno vplivala tudi na odločitev o izbiri poklicne poti in nadaljevanju študija na podiplomski stopnji.

DR. MANCA VOLK BAHUN

Strokovnoraziskovalna sodelavka in kartografka, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU), Geografski inštitut Antona Melika

Naziv in raven kvalifikacije

doktor / doktorica znanosti

10 (SOK), 8/2 (EOK), tretja stopnja

Trajanje in kreditne točke

Program traja 3 leta (6 semestrov), študent pridobi 180 ECTS (60 za letnik).

Študijsko področje (KLASIUS-P-16)

0314 sociologija in študiji kultur

Vpisni pogoji

V doktorski študijski program Geografija se lahko vpiše:

a) kdor je diplomiral na študijskem programu 2. stopnje;

b) kdor je diplomiral na dodiplomskem univerzitetnem študijskem programu (študijski program sprejet pred 11. 6. 2004);

c) kdor je diplomiral na študijskem programu za pridobitev specializacije in je kandidat pred tem končal visokošolski strokovni študijski program (študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004), če pred vpisom opravi študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija. Študijske obveznosti v obsegu od 30 do 60 kreditnih točk (ECTS) določi pristojna komisija UP FHŠ na podlagi individualne vloge kandidata in pri tem upošteva področje predhodnega študija. Predpisane obveznosti kandidat opravi pred vpisom v doktorski študijski program;

d) kdor je diplomiral na enovitem magistrskem programu, če je ovrednoten s 300 kreditnimi točkami po ECTS in je trajal 5 let;

e) kdor je diplomiral na primerljivem študijskem programu v tujini, po katerem je kandidatu, skladno z zakonom, priznana pravica do nadaljevanja izobraževanja v študijskem programu.

Pogoji za izbiro v primeru omejitve vpisa:
V primeru omejitve vpisa se pri izbiri kandidatov za vpis upošteva:

1) povprečna ocena vseh učnih enot na predhodnem študiju (50 %),

2) ocena, dosežena na ustnem izbirnem izpitu (intervju) pred komisijo (50 %).

Obveznosti izbirnega izpita se lahko v obsegu do 30 % nadomestijo z dosežki na znanstvenem in strokovnem področju, ki so razvidni iz vloge kandidata za vpis na študij (osnovni podatki o kandidatu).

Skip to content