Magister oz. magistrica arheologije (mag. arheol.)

8 (SOK), 7 (EOK), druga stopnja

Program traja 2 leti (4 semestre), študent pridobi 120 ECTS (60 na letnik).

0222 zgodovina in arheologija

a) diploma s področja humanistike na študijskem programu 1. stopnje; ali

b) diploma s področja humanistike na univerzitetnem študijskem programu oz. specialističnem študijskem programu po zaključeni visokošolski strokovni izobrazbi, sprejetim pred 11. 6. 2004; ali

c) diploma z drugih strokovnih področij na študijskem programu 1. stopnje, če kandidat pred vpisom opravi študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija. Študijske obveznosti v obsegu do 60 ECTS določi pristojna komisija UP FHŠ na podlagi individualne vloge kandidata in pri tem upošteva področje predhodnega študija. Predpisane obveznosti lahko kandidat opravi med študijem na 1. stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali drugih oblikah formalnega izobraževanja ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študijski program; ali

d) diploma z drugih strokovnih področij na univerzitetnem študijskem programu oz. specialističnem študijskem programu po zaključeni visokošolski strokovni izobrazbi, sprejetim pred 11. 6. 2004, če kandidat pred vpisom opravi študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija. Študijske obveznosti v obsegu do 60 ECTS določi pristojna komisija UP FHŠ na podlagi individualne vloge kandidata in pri tem upošteva področje predhodnega študija. Predpisane obveznosti lahko kandidat opravi v programih za izpopolnjevanje ali drugih oblikah formalnega izobraževanja oz. z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študijski program; ali

e) diploma na primerljivem študijskem programu v tujini, po katerem je kandidatu, skladno z zakonom, priznana pravica do nadaljevanja izobraževanja v študijskem programu.

Pogoji za izbiro v primeru omejitve vpisa:
V primeru omejitve vpisa se pri izbiri kandidatov za vpis upošteva povprečna ocena izpitov pri študiju prve stopnje.

Uspeh na izpitu se ocenjuje z ocenami: 10 (odlično); 9 (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami); 8 (prav dobro: solidni rezultati); 7 (dobro); 6 (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem); 5–1 (nezadostno). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).

Študenti študijskih programov 1. in 2. stopnje napredujejo v višji letnik z opravljenimi 48 KT ter opravljenimi vsemi obveznostmi predhodnega letnika.

Študenti, ki imajo v študijskem letu dodeljen poseben status (status študenta s posebnimi potrebami, status športnika, status umetnika/kulturnika ali status študenta s priznanimi zaslugami zaradi obštudijskih dejavnosti), v višji letnik lahko napredujejo z opravljenimi manj KT. O vpisu odloča Komisija za študentske zadeve.

Na osnovi utemeljenega razloga je možen izjemni vpis v višji letnik s pridobljenimi 42 KT tekočega letnika ter vsemi opravljenimi obveznostmi nižjega letnika. O izjemnem vpisu v višji letnik odloča Komisija za študentske zadeve UP FHŠ, ki lahko študentu določi še morebitne druge pogoje za izjemni vpis.

Kot utemeljeni razlog za izjemni vpis se šteje z javno listino izkazano:

• rojstvo otroka v času tekočega študijskega leta (priložiti rojstni list otroka);
• daljša bolezen, ki traja neprekinjeno najmanj dva meseca v času predavanj ali najmanj en mesec med junijskim in septembrskim izpitnim obdobjem tekočega študijskega leta (priložiti zdravniško potrdilo osebnega zdravnika ter izvide specialista);
• izjemne družinske in socialne okoliščine (priložiti potrdila, ki jih izdajajo pooblaščeni zavodi – socialni, zdravstveni, pokojninski, za zaposlovanje ipd. – s katerimi študent utemeljuje izjemne okoliščine);

K prošnjam za izjemni vpis mora študent priložiti dokazila, s katerimi dokazuje utemeljene razloge za izjemni vpis. Potrdila, v katerih ni navedenega daljšega časovnega obdobja bolniške odsotnosti študenta, se ne upoštevajo kot ustrezno potrdilo za izjemni vpis v višji letnik.

Diplomanti/-ke programa bodo pridobili širše primerljiva temeljna znanja s področja arheologije; poznavanje osnovnih metod in tehnik terenskega in poterenskega arheološkega dela, ki vključuje mdr. segmente laboratorijskega dela in dokumentacijskih postopkov, jim bo omogočilo vključevanje v delovne procese prepoznavanja, evidentiranja, vrednotenja, varovanja, prezentacije in promocije arheološke dediščine.

Pridobljene kompetence:

• Teoretično znanje in praktična uporaba metodoloških orodij arheološke vede.
• Identifikacija, analiza in interpretacija arheoloških ostalin ter kritičen odnos do vseh arheoloških virov in njihove interpretacije.
• Poznavanje in razumevanje teoretičnih in praktičnih osnov s področja materialne kulturne dediščine na Slovenskem in v Evropi s poudarkom na sredozemskem prostoru.
• Kritično vrednotenje materialne kulture.
• Interdisciplinarno povezovanje znanj vseh humanističnih strok, kritično preverjanje informacij in fenomenov v strokovnih okoljih.
• Vrednotenje človekovega vpliva na okolje v vseh zgodovinskih obdobjih, od prazgodovine do današnje dobe.
• Poznavanje in samostojna uporaba področno specifičnih znanstvenih in metodoloških orodij za identifikacijo in reševanje konkretnih delovnih problemov s področja prepoznavanja, vrednotenja, dokumentiranja, varovanja in popularizacije arheološke dediščine.
• Samostojna uporaba materialnih in zgodovinskih virov za specifično strokovno delo ter informacijsko-komunikacijskih tehnologij in sistemov na področju arheologije.
• Poznavanje organiziranosti arheološke stroke in njenih institucij v Sloveniji (muzejska mreža, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije idr.).