Magister oz. magistrica italijanistike (mag. ital.)

8 (SOK), 7 (EOK), druga stopnja

Program traja 1 leto (dva semestra), študent pridobi 60 KT.

0231 usvajanje jezikov (drugih, tujih, znakovnih, prevajalstvo)

V študijski program 2. stopnje Italijanistika se lahko vpišejo kandidati, ki so:

a) diplomirali na študijskih programih 1. stopnje s področja italijanistike ali prevajanja italijanskega jezika v obsegu 240 ECTS;

b) diplomirali na študijskih programih 1. stopnje s področja italijanistike ali prevajanja italijanskega jezika v obsegu 180 ECTS, če pred vpisom opravijo študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija. Študijske obveznosti v obsegu 60 ECTS določi pristojna komisija UP FHŠ na podlagi individualne vloge kandidata in pri tem upošteva področje predhodnega študija. Predpisane obveznosti lahko kandidat opravi med študijem na 1. stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali drugih oblikah formalnega izobraževanja ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študijski program;

c) diplomirali na študijskih programih 1. stopnje drugih strokovnih področij v obsegu 240 ECTS, če pred vpisom opravijo študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija. Študijske obveznosti v obsegu do 60 ECTS določi pristojna komisija UP FHŠ na podlagi individualne vloge kandidata in pri tem upošteva področje predhodnega študija. Predpisane obveznosti lahko kandidat opravi med študijem na 1. stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali drugih oblikah formalnega izobraževanja ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študijski program. Kandidat mora izkazati tudi predhodno pridobljeno znanje in kompetence italijanskega jezika in književnosti ter medkulturne komunikacije;

d) diplomirali na univerzitetnih študijskih programih, akreditiranih pred 11. 6. 2004, s področja italijanistike (ali ustreznih jezikoslovnih študijskih programih), če pred vpisom opravijo študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija. Študijske obveznosti v obsegu do 60 ECTS določi pristojna komisija UP FHŠ na podlagi individualne vloge kandidata in pri tem upošteva področje predhodnega študija. Predpisane obveznosti lahko kandidat opravi med študijem na dodiplomski stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali drugih oblikah formalnega izobraževanja ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študijski program;

e) diplomirali na univerzitetnih študijskih programih, akreditiranih pred 11. 6. 2004, na drugih strokovnih področjih, če pred vpisom opravijo študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija. Študijske obveznosti v obsegu do 60 ECTS določi pristojna komisija UP FHŠ na podlagi individualne vloge kandidata in pri tem upošteva področje predhodnega študija. Predpisane obveznosti lahko kandidat opravi med študijem na dodiplomski stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali drugih oblikah formalnega izobraževanja ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študijski program. Kandidat mora izkazati tudi predhodno pridobljeno znanje in kompetence italijanskega jezika in književnosti ter medkulturne komunikacije;

f) diplomirali na primerljivem študijskem programu v tujini, po katerem je kandidatu, skladno z zakonom, priznana pravica do nadaljevanja izobraževanja v študijskem programu.

Pogoji za izbiro v primeru omejitve vpisa:

V primeru, da število prijavljenih kandidatov presega število razpisanih mest, se pri izbiri kandidatov za vpis upošteva povprečna ocena pri študiju prve stopnje.

Uspeh na izpitu se ocenjuje z ocenami: 10 (odlično); 9 (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami); 8 (prav dobro: solidni rezultati); 7 (dobro); 6 (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem); 5–1 (nezadostno). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).

Pogoj za napredovanje v drugi letnik je, da študent opravi študijske obveznosti v obsegu 48 KT  prvega letnika.

Študenti, ki imajo v študijskem letu dodeljen poseben status študenta oz. status študenta s posebnimi potrebami, v višji letnik lahko napredujejo z opravljenimi najmanj 30 KT.

Študent lahko enkrat ponavlja 1. letnik, če zbere vsaj 30 KT. Drugega letnika ni možno ponavljati. Manjkajoče obveznosti mora študent opraviti do konca naslednjega študijskega leta.

Program je organiziran v obliki predavanj, vaj, seminarjev in praktičnega usposabljanja. Notranje in zunanje izbirni predmeti bogatijo in poglabljajo študentova znanja s poudarkom na značilnostih obmejnega, dvojezičnega in večkulturnega prostora, v katerem poteka izobraževanje. Študij italijanistike opremi študenta z znanji, ki mu bodo omogočali samostojno delo, kritično držo in vseživljenjsko učenje.

Besediloslovne kompetence

• sposobnost analize specializiranih besedil (področje turizma, poslovni jezik, dokumenti EU, pravni jezik, znanstveni jezik) in prenosa na nove kontekste in kulture,
• sposobnost tvorbe daljšega strokovnega ali znanstvenega besedila

Sociolingvistične kompetence

• poznavanje specifik slovensko-italijanskega obmejnega območja, jezikovnega in kulturnega stika,
• usposobljenost za facilitiranje slovensko-italijanske komunikacije,
• prepoznavanje sodobnih družbenih problemov na področju svojega delovanja in s pomočjo inštrumentov kvalitativnih raziskovalnih metodologij izbiranje ustrezne poti za reševanje problemov

Digitalne kompetence

• raba sodobne tehnologije v jezikoslovju (delo s korpusi in postavitev lastnega jezikovnega korpusa, računalniško podprto prevajanje (CAT), strojno prevajanje (MT), elektronski viri

Jezikovne in metajezikovne kompetence

• produkcija v vseh pisnih zvrsteh in govornih oblikah sporočanja,
• znanje o jezikoslovnih konceptih s področja prevajanja med slovenščino in italijanščino ter pripadajoče strokovne terminologije,
• prepoznavanje negativnega transferja iz slovenščine in možnost poiskati pravilne rešitve pri prevajanju,
• predvidevanje potencialno problematičnih oblik, struktur in konceptov in zmožnost iskanja rešitve

Raziskovalne kompetence

• izbira in uporaba primerne raziskovalne metode za reševanje znanstvenega ali strokovnega problema,
• razvijanje inovativnih rešitev na področju jezikovnega raziskovanja, izobraževanja in družbenih politik

Kompetence medkulturnega dialoga

• raba jezikovnih vzorcev za spoznavanje lastne kulture in primerjava s tujo/drugo,
• oblikovanje sporočanjskih vzorcev, ki ustrezajo sobesedilu jezikovne in medkulturne rabe,
• sposobnost opazovanja svojega/tujega jezikovnega in medkulturnega ravnanja v družbeni interakciji ob hkratnem usmerjanju jezikovnega položaja

Kompetence na področju književnosti

• poznavanje specifik obmejne književnosti,
• poznavanje produkcije manjšinskih avtorjev v Istri,
• metodološka problematizacija književnosti v medkulturnem položaju z vidika literarne zgodovine in interpretacije

Kompetence na področju prevajanja

• sposobnost prevajanja specializiranih besedil,
• razumevanje, identifikacija in opis vseh spremenljivk v procesu, prevajanja in vpliv prevajalskih orodij nanje,
• razumevanje delovanja, namena in mehanizme prevajalskih orodij ter njihova uspešna aplikacija na proces prevajanja,
• samovrednotenje svojega dela in odgovornost do kakovosti opravljenega medjezikovnega posredovanja

Po zaključenem podiplomskem študijskem programu Italijanistika se lahko zaposlite v okoljih, kjer se zahteva znanje medkulturne jezikovne komunikacije, italijanske književnosti in italijanskega jezika kot tujega, drugega in/ali prvega jezika v matični deželi in svetu.

Diplomanti lahko nadaljujejo študij na doktorskem študijskem programu 3. stopnje Jezik in medkulturnost.

Poklici in ustanove, v katerih se diplomanti lahko zaposlijo:

• Raziskovalne ustanove (raziskovalci, sodelavci pri nacionalnih in mednarodnih projektih)
• Izobraževalne ustanove (učitelji italijanščine v neformalnem izobraževanju, strokovnjaki za svetovanje in organizacijo vzgojno-izobraževalnega dela)
• Javni mediji (novinarji, napovedovalci in uredniki, s posebnim poudarkom na medijih, ki delujejo v dvojezičnem in obmejnem prostoru)
• Turistične in oglaševalske agencije (strokovnjaki za razvoj in prodajo turističnih produktov, za analizo trgov in tržnih kultur ter za trženje)
• Državna uprava in gospodarske družbe (diplomati, medkulturni mediatorji, organizatorji, koordinatorji, strokovnjaki za oblikovanje, izvajanje in nadzor politik, programov in ukrepov)
• Publicistična in založniška dejavnost (lektorji, jezikoslovci)
• Prevajalske agencije, ustanove EU, podjetja in kulturne ustanove (prevajalci, tolmači, predstavniki za stike z javnostjo, strokovni sodelavci)
• Samostojni delavci na širšem področju jezika in jezikoslovja