Komuniciranje in mediji

Program študentom ponuja znanja s področja komuniciranja in medijev. Tekom predavanj, seminarjev in vaj spoznavajo komunikološke, politološke, etične, pravne, filozofske, antropološke, jezikoslovne in kulturološke vidike komuniciranja in veščine za delo v medijih, z mediji in o medijih. Študij prispeva k razumevanju sodobnih sredstev sporočanja, procesov oblikovanja informacij, načinov njihove distribucije in predvajanja ter vpliva na informiranost, kulturno potrošnjo, politično izbiro in različna druga področja človekovega življenja.

Oddelek za medijske študije izobražuje in usposablja za:

• delo v medijih (razvijamo različna znanja in veščine): novinarstvo, kreativno pisanje, strokovno pisanje, urejanje besedil, veščine komuniciranja
• delo z mediji (povezujemo različne družbene sisteme): stiki z javnostmi, medijski marketing, oglaševanje, svetovanje na področju komunikacijskih storitev
• delo o medijih (širimo obzorja in krepimo kritično mišljenje o medijih): medijska analitika, raziskovanje medijev, refleksija medijskih praks

Kako izvajamo študij:

• predavanja (podajanje pregledne teorije in poglobljenih praktičnih znanj)
• seminarji (povezovanje teorije in prakse, preteklosti in aktualnosti, splošnosti in konkretnosti)
• vaje (krepitev razumevanja in razvijanje veščin)
• študijska praksa (praktično usposabljanje v medijskih hišah)
• terensko raziskovalno delo (sodelovanje pri raziskavah in projektih)
• strokovne ekskurzije in obiski na terenu
• izbrane inštitucije, filmski festivali, razstave, predstave …
• gostujoči predavatelji

Magister/magistrica komuniciranja in medijev (mag. kom. in medij.)

8 (SOK), 7 (EOK), druga stopnja

Program traja 2 leti (4 semestre), študent pridobi 120 ECTS (60 za letnik).

a) diploma s področja humanistike ali družboslovja na študijskem programu 1. stopnje; ali

b) diploma s področja humanistike ali družboslovja na univerzitetnem študijskem programu oz. specialističnem študijskem programu po zaključeni visokošolski strokovni izobrazbi, sprejetim pred 11. 6. 2004; ali

c) diploma z drugih strokovnih področij na študijskem programu 1. stopnje, če kandidat pred vpisom opravi študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija. Študijske obveznosti v obsegu do 60 kreditnih točk (ECTS) določi pristojna komisija UP FHŠ na podlagi individualne vloge kandidata in pri tem upošteva področje predhodnega študija. Predpisane obveznosti lahko kandidat opravi med študijem na 1. stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali drugih oblikah formalnega izobraževanja ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študijski program; ali

d) diploma z drugih strokovnih področij na univerzitetnem študijskem programu oz. specialističnem študijskem programu po zaključeni visokošolski strokovni izobrazbi, sprejetim pred 11. 6. 2004, če kandidat pred vpisom opravi študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija. Študijske obveznosti v obsegu do 60 kreditnih točk (ECTS) določi pristojna komisija UP FHŠ na podlagi individualne vloge kandidata in pri tem upošteva področje predhodnega študija. Predpisane obveznosti lahko kandidat opravi v programih za izpopolnjevanje ali drugih oblikah formalnega izobraževanja oz. z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študijski program; ali

e) diploma na primerljivem študijskem programu v tujini, po katerem je kandidatu, skladno z zakonom, priznana pravica do nadaljevanja izobraževanja v študijskem programu.

Pogoji v primeru omejitve vpisa

V primeru, da število prijavljenih kandidatov presega število razpisanih mest, se pri izbiri kandidatov za vpis upošteva povprečno oceno izpitov pri študiju prve stopnje oziroma na dosedanjih univerzitetnih študijskih programih.

0314 sociologija in študiji kultur

Načini ocenjevanja, oblike ter deleži posameznih sestavnih delov ocene preverjanja se določajo na podlagi didaktičnih zahtev posameznih predmetov in so opisani v učnih načrtih predmetov. K možnim oblikam preverjanja se prištevajo: končno ocenjevanje (pisni ali ustni izpit ali oboje), krajši pisni izdelki, daljši pisni izdelki, kolokviji, javni nastopi ali predstavitve, sodelovanje na kontaktnih urah idr. Ocenjevanje poteka v najstrožji zavezanosti profesionalni etiki. Pri priznavanju opravljenih obveznostih pri posameznih predmetih se upošteva naslednja lestvica ocen, ki je primerljiva z ECTS ocenjevalno lestvico:

• 10 – odlično (izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami), ECTS A
• 9 – prav dobro (nadpovprečno dobro znanje), ECTS B
• 8 – prav dobro (zelo dobro znanje z odpravljivimi napakami), ECTS C
• 7 – dobro (dobro znanje z nekaterimi napakami), ECTS D
• 6 – zadostno (znanje ustreza minimalnim zahtevam), ECTS E
• od 5 do 1 – nezadostno (znanje ne ustreza zahtevam), ECTS FX

Napredovanje

Pogoj za napredovanje v drugi letnik je, da študent opravi študijske obveznosti v obsegu 48 ECTS prvega letnika. Študent lahko enkrat ponavlja 1. letnik, če zbere vsaj 30 ECTS. Drugega letnika ni možno ponavljati. Manjkajoče obveznosti mora študent opraviti do konca naslednjega študijskega leta.